Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

MGBAVOLƐ NEE MBƐLƐRA BIZA KƐ

Saa Bɛlɛbɔ Me Apo Ɛ?

Saa Bɛlɛbɔ Me Apo Ɛ?

Apo ɛbɔlɛ ɛnle nwɔhoa debie. Neɛnleanu bie mɔɔ bɛyɛle ye wɔ Britain la lale ye ali kɛ mgbavolɛ nee mbɛlɛra mɔɔ bɛku bɛ nwo la anu ɛya ko ngyɛnu 40 le menli mɔɔ bɛbɔle bɛ apo.

 Apo ɛbɔlɛ a le nzɔne?

Apo ɛbɔlɛ ɛnle awie mɔɔ bɛyɛ ye basabasa la ala. Ninyɛne mɔɔ doa zo la boka nwo.

  • Aholoba ɛbɔlɛ. Celine mɔɔ ɛnyia ɛvolɛ 20 la ka kɛ, “Ngakula mraalɛ yɛ deɛ wɔ aholoba ɛbɔlɛ nwo kpalɛ. Me rɛle ɛnrɛvi aluma mɔɔ bɛvale bɛvɛlɛle me anzɛɛ edwɛkɛ mɔɔ bɛhanle la ɛlɛ. Bɛmaanle mendele nganeɛ kɛ menfɛta, me nwo ɛngyia yɛɛ nvasoɛ biala ɛnle me nwo zo. Bɛzɛkyele me duma bɔkɔɔ.”

  • Agɔnwolɛma mɔɔ bɛkpo wɔ. Haley mɔɔ ɛnyia ɛvolɛ 18 la ka kɛ, “Ɛnee me gɔnwo mɔ mɔɔ me nee bɛ kɔ sukulu la nee me ɛndendɛ. Bɛmaanle menwunle kɛ menrɛhola menrɛdɛnla bɛ nwo ɛkɛ ne menrɛli me aleɛ. Menzunle na me ngome mendɛnlanle menlile aleɛ too ɛvolɛ ko.”

  • Yintanɛte zo apo ɛbɔlɛ. Daniel mɔɔ ɛnyia ɛvolɛ 14 la ka kɛ, “Ɛbahola wɔabɔ edwɛkɛ ekyi bie wɔ kɔmpita zo wɔazɛkye awie duma​—anzɛɛ ye ɛbɛlabɔlɛ. Wɔannea a ɛbaha kɛ melɛwudu nu, noko ɔkola ɔsi!” Edwɛkɛ mɔɔ yɛ nyane anzɛɛ nvoninli mɔɔ bɛfa bɛnwa wɔ fonu zo la boka yintanɛte zo apo ɛbɔlɛ nwo.

 Nzɔne ati a bɛbɔ awie mɔ apo ɛ?

Ninyɛne mɔɔ ɔdaye ti bɛbɔ menli apo la bie mɔ ɛne.

  • Bɛbɔ bɛ apo ɛlɛ. Kpavolɛ bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Antonio la ka kɛ, “Ɛnee ɔyɛ me ɛya kɛ me gɔnwo mɔ bɔ me apo la ɔti membɔle ɔ bo kɛ medame noko mebɔ awie mɔ apo. Nzinlii menwunle ye kɛ mɔɔ menyɛle la ɛnle kpalɛ!”

  • Bɛnlɛ neazo kpalɛ mɔɔ bɛsukoa a. Jay McGraw hɛlɛle wɔ ye buluku, Life Strategies for Dealing With Bullies ne anu kɛ, “Fane dɔɔnwo ne ala mgbavolɛ nee mbɛlɛra mɔɔ bɛbɔ bɛ gɔnwo mɔ apo la nea mɔɔ bɛ awovolɛ, bɛ mediema anzɛɛ bɛ mbusuafoɔ fa yɛ awie mɔ la na bɛayɛ bie.”

  • Bɛyɛ bɛ nwo kɛ bɛlɛ tumi noko bɛdabɛ a bɛsulo debie kpalɛ a. Barbara Coloroso hɛlɛle ye wɔ ye buluku ne mɔɔ bɛfɛlɛ ye The Bully, the Bullied, and the Bystander ne la anu kɛ, “Ngakula mɔɔ bɔ bɛ gɔnwo mɔ apo la yɛ bɛ nwo kɛ asɛɛ bɛlɛ tumi la bɛfa bɛkeda ɛzulolɛ nee ninyɛne mɔɔ bɛngola bɛnyɛ la azo.”

 Nwane mɔ a bɛta bɛbɔ bɛ apo a?

  • Menli mɔɔ bɛ nwo yɛ bɛ koonwu. Mgbavolɛ nee mbɛlɛra mɔɔ bɛngola bɛnva agɔnwolɛ ndɛndɛ la ta twe bɛ nwo fi menli nwo na ɔmaa bɛbɔ bɛ apo.

  • Mgbavolɛ nee mbɛlɛra mɔɔ bɛnwu bɛ kɛ bɛle ngakyile. Bɛbɔ mgbavolɛ nee mbɛlɛra bie mɔ apo ɔlua kɛzi bɛde, maanle mɔɔ bɛvi nu, ɛzonlenlɛ mɔɔ bɛwɔ nu anzɛɛ ewule bie mɔɔ wɔ bɛ nwo la ati​—anzɛɛ debie biala mɔɔ ahenle ne bahola agyinla zo agolo ɔ nwo la.

  • Mgbavolɛ nee mbɛlɛra mɔɔ bɛnlɛ anwodozo. Menli mɔɔ bɔ awie mɔ apo la bahola anwu awie mɔɔ ɛnlɛ anwodozo la. Bɛbɔ menli ɛhye mɔ apo ɔluakɛ bɛnrɛyɛ bie bɛnrɛzie ɔ bo zo.

 Bɛbɔ wɔ apo a, nzɔne a ɛbahola wɔayɛ a?

  • Mmapili ye. Kakula bɛlɛra bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Kylie la ka kɛ, “Menli mɔɔ bɔ awie mɔ apo la dahuu kulo kɛ bɛnwu ye kɛ ɛlɛdi nyane. Saa wɔampili bɛ a bɛ sa nu bado.” Baebolo ne ka kɛ: “Nrɛlɛbɛvolɛ fa ɛya a, ɔkomo ɔ nwo zo.”​—Mrɛlɛbulɛ 29:11.

  • Mmayɛ bie ɛsie ɔ bo zo. Saa ɛyɛ bie ɛsie ɔ bo zo a ɛbamaa ngyegyelɛ ne ayɛ kpole. Baebolo ne ka kɛ: “Bɛmmafa ɛtane bɛtua awie biala ɛtane kakɛ.”​—Wulomuma 12:17; Mrɛlɛbulɛ 24:19.

  • Mmafa ɛ nwo ɛkɔto ngyegyelɛ nu. Saa ɛyɛ na ɔkɛyɛ boɛ a, kpo menli anzɛɛ tɛnlabelɛ mɔɔ bamaa bɛabɔ wɔ apo la.​—Mrɛlɛbulɛ 22:3.

  • Ka edwɛkɛ mɔɔ ɔ nye ɛnla kɛ ɛbaha la. Baebolo ne ka kɛ: “Nyelebɛnloa bɛtɛɛ maa ɛya dwo.”​—Mrɛlɛbulɛ 15:1.

  • Ka edwɛkɛ mɔɔ yɛ ɛzelekɛ. Kɛ neazo la, saa awie mɔɔ bɔ apo la ka kɛ wɔyɛ belane somaa a, ɛbahola wɔaha kɛ, “Bie a mebahola meayɛ belane ekyi meaboka nwo, ɛnnwu ye ɔ?”

  • Fi ɛkɛ. Nora mɔɔ ɛnyia ɛvolɛ 19 la ka kɛ, “Saa wɔadendɛ a ɔkile kɛ wɔ adwenle ɛdi yɛɛ ɛ nwo yɛ se tɛla ahenle mɔɔ ɛlɛbɔ wɔ apo la. Ɔkile kɛ ɛlɛ bɛnwozohomolɛ​—subane mɔɔ ahenle ɛnlɛ la.”

  • Bɔ mɔdenle kɛ ɛbanyia anwodozo. Kakula bɛlɛra bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Rita la ka kɛ, “Saa wɔ ahonle tu a, menli mɔɔ bɔ apo la nwu ye na bɛkola bɛdua ɛhye azo bɛka wɔ ɛya bɛsɛkye bɛnwozohomolɛ mɔɔ ɛlɛ la.”

  • Ka kile awie. Neɛnleanu bie mɔɔ bɛyɛle la kile kɛ, menli mɔɔ bɛbɔ bɛ apo wɔ yintanɛte anzɛɛ fonu zo la anu dɔɔnwo (titili mrenyia) se nyiane kɛ bɛbaha bɛahile awie anzɛɛ bɛsulo kɛ ahenle ne bazia ayɛ bɛ bieko. Noko kakye kɛ, saa wɔanga wɔangile awie a bɛbabɔ wɔ apo dahuu. Saa ɛka ɛkile awie a ɔbamaa bɛagyakyi wɔ ɛgyegyelɛ.