Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

MGBAVOLƐ NEE MBƐLƐRA BIZA KƐ

Duzu A Ɔwɔ Kɛ Menwu Ye Wɔ Awie Mɔɔ Bɛkye Ye Mialera Nu Bɛ Nee Ye Da La Anwo A?​—Foa 1: Kɛzi Ɛbanlea Ɛ Nwo Boɛ La

Duzu A Ɔwɔ Kɛ Menwu Ye Wɔ Awie Mɔɔ Bɛkye Ye Mialera Nu Bɛ Nee Ye Da La Anwo A?​—Foa 1: Kɛzi Ɛbanlea Ɛ Nwo Boɛ La

 Awie mɔɔ bɛkye mialera nu bɛ nee ye da la kile duzu?

Asolo kɛzi bɛkile ɔ bo wɔ ɛleka ngakyile la ɛdeɛ, noko “awie mɔɔ bɛkye ye mialera nu bɛ nee ye da la” kola kile nla nu ngitanwolilɛ mɔɔ awie ɛmkponle zo mɔɔ ɔyɛ a bɛ nee ahenle ko wɔ nwolɛ la. Bie bahola ayɛ kakula mɔɔ bɛ nee ye da, mogyafonla, bɔnadolɛ yɛɛ “gyimayɛvolɛ mɔɔ boa menli,” mɔɔ bie a le dɔketa, kilehilevolɛ anzɛɛ ɛsɔfo mɔɔ fa menli mɔɔ ɔboa bɛ la. Bɛnwulonwunla menli mɔɔ bɛ nee bɛ da anzɛɛ bɛka bɛkile bɛ kɛ bɛ nee bɛ bɛala la bie mɔ kɛ bɛka bɛkile awie a bɛbabo bɛ.

Neɛnleanu bie kile kɛ, ɛvolɛ biala, wɔ United States angomekye, asɛɛ menli mgbe ko ngyɛnu nna bɔ amaneɛ kɛ bɛhyele bɛ mialera nu bɛ nee bɛ lale. Asɛɛ bɛ nuhua foa ko ɛli ɛvolɛ 12 mɔɔ kɔ 18.

 Mɔɔ ɔwɔ kɛ ɛnwu ye la

  • Baebolo ne tendɛ tia nla mɔɔ ɔnle ye adenle zo la. Baebolo ne ka menli bie mɔɔ ɛnee bɛ nye ɛbolo kɛ bɛ nee mrenyia nwiɔ mɔɔ hɔkpɔlale Sodɔm la bala la anwo edwɛkɛ kɛyɛ ɛvolɛ 4,000 mɔɔ ɛze ɛhɔ la, subane ɛhye mɔɔ bɛlale ye ali la maa yɛnwu deɛmɔti Gyihova zɛkyele zɔhane sua ne la. (Mɔlebɛbo 19:4-13) Eza Mɛla ne mɔɔ bɛvale bɛmaanle Mosisi ɛvolɛ kɛyɛ 3,500 mɔɔ ɛze ɛhɔ la duale mogyafonla yɛɛ awie anwo sonla mɔɔ ɔkye ye mialera nu ɔ nee ye da la.​—Sɛlɛvolɛma 18:6.

  • Menli mɔɔ kye awie mɔ mialera nu nee bɛ da la anu dɔɔnwo le manivolɛ. Buluku bie mɔɔ ɔ ti ne se Talking Sex With Your Kids la ka kɛ, “Menli nsa mɔɔ bɛto bɛ bɔna la anu nwiɔ ze ahenle mɔɔ yɛle bɛ zɔ la. Tɛ ɛyɛvolɛ a vi ɛleka bie rayɛle zɔ a.”

  • Bɛkye mrenyia nee mraalɛ amuala mialera nu bɛ nee bɛ da. Wɔ United States, menli mɔɔ bɛ nee bɛ da mialera nu la anu ɛya ko ngyɛnu 10 le mrenyia. Rape, Abuse & Incest National Network (RAINN) ne kile kɛ mrenyia mɔɔ bɛ nee bɛ da la “sulo kɛ ɔbamaa bɛdabɛ noko bɛava mrenyia anzɛɛ ɔkile kɛ bɛnle mrenyia.”

  • Ɔnyɛ azibɛnwo kɛ bɛkye menli mialera nu bɛ nee bɛ da la. Baebolo ne hanle dole ɛkɛ ne kɛ, wɔ “awieleɛ mekɛ” ne anu, menli dɔɔnwo ati ‘bayɛ se, bɛnrɛze anwunvɔne’ yɛɛ bɛnrɛhola bɛ nwo zo komo. (2 Temɔte 3:1-3) Subane ɛhye mɔ da ali wienyi wɔ menli mɔɔ kulo kɛ bɛ nee awie mɔ da la anwo.

  • Bɛkye wɔ mialera nu bɛ nee wɔ da a, ɔnvi ɛdawɔ. Ɔnle kɛ bɛkye awie biala bɛ nee ye da. Awie mɔɔ kɛyɛ zɔ la di ye nyɛleɛ ne anwo ɛzonle. Noko akee, ɛbahola wɔayɛ ninyɛne wɔava wɔabɔ ɛ nwo bane.

 Mɔɔ ɛbahola wɔayɛ la

  • Siezie ɛ nwo. Dimoa nwu mɔɔ saa awie bɔ mɔdenle kɛ ɔ nee wɔ da a ɛbayɛ la, saa ɛ nee ahenle ɛlɛtu kɛ bɛbagya anzɛɛ ɔle wɔ busuanli bɔbɔ a. Bɛlɛra bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Erin la ka kɛ amaa wɔaziezie ɛ nwo wɔamaa atipɛnema ngyegyelɛ biala la, yɛ mɔɔ bahola azi la bie nea na siezie ɛ nwo kɛ ɛbali nwolɛ gyima. Ɔse, “Ɔbayɛ kɛ ɛlɛdi nwɔhoa ala, noko bie si a ɔnrɛmaa bɛ sa ɛnrɛha wɔ.”

    Baebolo ne ka kɛ: “Bɛnlea bɛ nwo boɛ wɔ bɛ ɛbɛlabɔlɛ nu, ɔboalekɛ mekɛ ye mɔɔ yɛwɔ nu la le ɛtanelilɛ mekɛ.”​—Ɛfɛsɛsema 5:15, 16.

    Biza ɛ nwo kɛ: ‘Saa awie sɔ me ɛleka mɔɔ mengulo la a, duzu a mebayɛ a?’

  • Dwenle adenle mɔɔ ɛbalua zo wɔavi ɛkɛ la anwo. RAINN ka kɛ ɔwɔ kɛ “ɛnyia edwɛkɛ bie mɔɔ ɛka a ɛ gɔnwo mɔ anzɛɛ wɔ abusua ne te ɔ bo la amaa saa ɛ nye ɛnlie mɔɔ ɛlɛkɔ zo la anwo na ɛfɛlɛ bɛ a, bɛanwu mɔɔ ɛlɛkɔ zo la mɔɔ ahenle ɛnnwu nu a. Ɛ gɔnwo mɔ anzɛɛ wɔ abusua ne bahola arava wɔ anzɛɛ bɛbahola bɛazɛlɛ adenle bɛamaa wɔavi ɛkɛ.” Eza ɛbahola wɔahwe ɛ nwo wɔavi tɛnlabelɛ mɔɔ ɔbahola yeayɛ esiane la anu amaa edwɛkɛ ando wɔ.

    Baebolo ne ka kɛ: “Sonla mɔɔ anye gyi ɔ ti anwo la nwu munzule na ɔtwe ɔ nwo ɔfea, na mɔɔ ɛnlɛ adwenle la kɔtɔ nu na ɔnwu amaneɛ.”​—Mrɛlɛbulɛ 22:3.

    Biza ɛ nwo kɛ: ‘Medwenle adenle mɔɔ edwɛkɛ ɛhye bie to me a mebalua zo meavi ɛkɛ la anwo ɔ?’

    Dahuu nwu mɔɔ ɛbayɛ la

  • Nwu mɔɔ ɔwɔ kɛ ɛyɛ la na di zolɛ. Kɛ neazo la, saa ɛ nee awie ɛlɛtu kɛ bɛbagya a, ɔwɔ kɛ bɛsuzu nyɛleɛ mɔɔ ɔwɔ kɛ bɛda ye ali wɔ bɛ ɛdulɛ ne anu nee mɔɔ ɔnle kɛ bɛda ye ali la anwo. Saa ɛka ɛkile ye na yeanlie yeando nu a, ɔwɔ kɛ ɛkpondɛ awie fofolɛ mɔɔ ɔbalie kɛzi ɛkulo kɛ ɛbɔ ɛbɛla kpalɛ la yeado nu la.

    Baebolo ne ka kɛ: “Ɛhulolɛ ɛnyɛ ninyɛne mgbane mgbane, yɛɛ . . . ɔnle angomedi.”​—1 Kɔlentema 13:4, 5.

    Biza ɛ nwo kɛ: ‘Ɛbɛla kpalɛ boni a mekulo kɛ mebɔ a? Subane boni a ɛnle kpalɛ a?’