Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

MGBAVOLƐ NEE MBƐLƐRA BIZA KƐ

Kɛzi Me Nee Me Awovolɛ Baha Mɛla Mɔɔ Bɛhyehyɛ La Anwo Edwɛkɛ Ɛ?

Kɛzi Me Nee Me Awovolɛ Baha Mɛla Mɔɔ Bɛhyehyɛ La Anwo Edwɛkɛ Ɛ?

“Mekɛ mɔɔ ɛnee meli ɛvolɛ 15 la, menlile me awovolɛ mɛla zo, noko kɛkala meli ɛvolɛ 19 na mete nganeɛ kɛ ɔwɔ kɛ menyia fanwodi dɔɔnwo.”​—Sylvia.

Ɛte Sylvia nganeɛ ne bie ɔ? Saa ɔle zɔ a, edwɛkɛ ɛhye baboa wɔ yeamaa ɛ nee wɔ awovolɛ azuzu tɛnlabelɛ ne anwo.

 Mɔɔ ɔwɔ kɛ ɛnwu ye

Kolaa na ɛ nee wɔ awovolɛ aha bɛ mɛla ne mɔ anwo edwɛkɛ la, suzu ɛhye mɔ anwo:

  • Saa mɛla wɔ ɛkɛ a, ninyɛne kɔ zo pɛpɛɛpɛ. Dwenle adenle mɔɔ kale dɔɔnwo lua zo na kale adenle zo mɛla, traffic light nee sɛkɛlɛneɛ mɔɔ kile speed mɔɔ ɔwɔ kɛ kale ne kɔ la ɛnle zo la anwo. Mɛla mɔɔ wɔ sua nu la le kɛ kale adenle zo mɛla, ɔmaa ninyɛne kɔ zo pɛpɛɛpɛ.

  • Mɛla mɔɔ wɔ awovolɛ fa maa wɔ la kile kɛ bɛdwenle ɛ nwo. Saa bɛammaa wɔ mɛla biala a, yemɔ bahile kɛ bɛndwenle mɔɔ bado wɔ la anwo. Asoo ɔbahile kɛ bɛle awovolɛ kpalɛ?

ƐZE Ɔ? Wɔ awovolɛ noko lɛ mɛla mɔɔ bɛdi zo a! Saa ɛnlie ɛhye ɛnli a, kenga Mɔlebɛbo 2:24; Mɛla ne 6:6, 7; Ɛfɛsɛsema 6:4; yɛɛ 1 Timote 5:8.

Saa ɛte nganeɛ kɛ wɔ awovolɛ mɛla le kyengye bɔbɔ wɔ mekɛ mɔɔ wɔde ɔ bo kɛ mɛla nwo hyia la a, duzu a ɛbayɛ a?

 Mɔɔ ɛbahola wɔayɛ

Kolaa na ɛ nee bɛ azuzu nwo la, dwenle nwo. Ɛdi wɔ awovolɛ mɛla zo ɔ? Saa ɛnli zo kpalɛ a, ɛnee yemɔ ɔnle mekɛ kpalɛ mɔɔ ɔwɔ kɛ ɛbiza fanwodi dɔɔnwo nwo adenle a. Emomu, kenga edwɛkɛ, “Kɛ Ɔkɛyɛ Na Me Awovolɛ Alie Me Ali Ɛ?

Saa ɛdi wɔ awovolɛ mɛla zo a, ɛnee siezie mɔɔ ɛkulo kɛ ɛka nwolɛ edwɛkɛ ɛkile wɔ bɛ la. Saa ɛdimoa ɛdwenle mɔɔ ɛbaha la anwo a, ɔbaboa wɔ yeamaa wɔanwu edwɛkɛ kpalɛ mɔɔ ɔwɔ kɛ ɛka la. Bieko, maa wɔ awovolɛ ɛkpa mekɛ nee ɛleka mɔɔ le kpalɛ na bɛ muala bɛ nwo badɔ bɛ la. Akee saa ɛ nee wɔ awovolɛ ɛlɛtendɛ a, kakye edwɛkɛ mɔɔ doɔdoa zo la:

Da ɛbulɛ ali. Baebolo ne ka kɛ: “Ɛdendɛlɛ katekate ka ɛya.” (Mrɛlɛbulɛ 15:1) Ɔti kakye ɛhye: Saa ɛ nee wɔ awovolɛ su kpolera anzɛɛ ɛbɔ bɛ somolɛ kɛ bɛ nee wɔ ɛnli ye boɛ a, adawubɔlɛ ne ɛnrɛhɔ boɛ fee.

“Saa meda ɛbulɛ kpole ali mekile me awovolɛ a, bɛdabɛ noko bɛbu me kpalɛ. Saa yɛ muala yɛda ɛbulɛ ali a, ɔnyɛ se kɛ yɛ adwenle bayɛ ko.”​—Bianca, 19.

Tie. Baebolo ne ka kɛ ‘yɛyɛ ye ndɛ yɛdie edwɛkɛ, yɛmmapele yɛ nwo yɛtendɛ.’ (Gyemise 1:​19) Kakye kɛ ɛ nee wɔ awovolɛ ɛlɛbɔ adawu, ɔti ɔwɔ kɛ ɛdawɔ noko ɛtie bɛ.

“Saa yɛlɛnyi a, bie a yɛbade nganeɛ kɛ yɛze ninyɛne dɔɔnwo yɛtɛla yɛ awovolɛ, noko ɛhye ɛnle nɔhalɛ. Ɔwɔ kɛ yɛtie bɛ folɛdulɛ.”​—Devan, 20.

Te edwɛkɛ bo. Bɔ mɔdenle kɛ ɛbanwu ninyɛne kɛ mɔɔ wɔ awovolɛ nwu bɛ la. Di Baebolo nu folɛdulɛ mɔɔ se, “bɛmmadwenle bɛ ngomekye bɛ boɛyɛlɛ nwo, emomu bɛdwenle awie mɔ noko ɛdeɛ nwo” la azo​—wɔ ɛke, mɔɔ wɔ awovolɛ anye die nwo.​—Felepaema 2:4.

Ndenle ɛhye mɔ anu boni a ɛdua zo a ɔbaboa wɔ yeamaa wɔanyia fanwodi dɔɔnwo a?

“Kɛ anrɛɛ mebanwu me awovolɛ kɛ bɛle menli mɔɔ kulo kɛ boa me la, menwunle bɛ kɛ bɛle me agbɔvolɛ. Noko kɛkala menwu ye kɛ ɛnee bɛlɛsukoa kɛzi bɛbayɛ awovolɛ kpalɛ kɛ mɔɔ ɛnee medame noko melɛsukoa kɛzi mebayɛ kpanyinli kpalɛ la. Debie biala mɔɔ bɛyɛle la ɛnee vi ɛlɔlɛ nu.”​—Joshua, 21.

Kile wɔ adwenle. Kɛ neazo la, fa ye kɛ ɛkulo kɛ ɛka kale dɔnehwele ko ɛkɔ ɛkponledolɛ bie abo noko wɔ awovolɛ se mmakɔ. Nwu deɛmɔti bɛngulo kɛ ɛkɔ la​—asoo ɔle adenle ne tendenle anzɛɛ ɛkponledolɛ ne ati ɔ?

  • Saa kɛzi adenle ne wale la a gyegye bɛ a, asoo ɛmaa ɛ gɔnwo bie mɔɔ ze kale ka kpalɛ la boka ɛ nwo a bɛbahakyi bɛ kpɔkɛzilɛ ne ɔ?

  • Saa ɛkponledolɛ ne a gyegye bɛ a, asoo ɛka menli mɔɔ bahɔ bie yɛɛ menli mɔɔ banlea zo la ɛkile bɛ a, ɔbamaa bɛanyia anwodozo ɔ?

Kakye kɛ ɛbadendɛ ɛbulɛ nu na wɔanyia abotane wɔadie mɔɔ wɔ awovolɛ kulo kɛ bɛka la. Maa wɔ ɛdendɛlɛ nee wɔ nyɛleɛ ɛla ye ali kɛ ‘ɛdi wɔ papa nee wɔ mame eni.’ (Ɛfɛsɛsema 6:​2, 3) Bɛbayɛ nzenzaleɛ wɔ bɛ kpɔkɛzilɛ nu ɔ? Bie a. Bie noko a bɛnrɛyɛ. Nuhua biala . . .

Fi ɛbulɛ nu die wɔ awovolɛ kpɔkɛzilɛ to nu. Ɛhye anwo hyia, noko fane dɔɔnwo ne ala bɛnnwu ye kɛ yemɔ a bamaa bɛ awovolɛ amaa bɛ fanwodi dɔɔnwo a. Saa ɛ sa anga mɔɔ ɛkpondɛ la na ɛ nee wɔ awovolɛ su kpolera a, ɔbayɛ se kɛ kenle fofolɛ mɔɔ ɛ nee bɛ babɔ adawu la bɛbamaa wɔ fanwodi dɔɔnwo. Noko, saa ɛdie ɛto nu a, bie a bɛbamaa wɔ fanwodi dɔɔnwo.