Eya go dikagare

BAFSA BA A BOTŠIŠA

Tlholo le Tlhagelelo—Karolo ya Pele: Ke ka Baka La’ng Ke Dumela Gore Modimo o Gona?

Tlholo le Tlhagelelo—Karolo ya Pele: Ke ka Baka La’ng Ke Dumela Gore Modimo o Gona?

 Tlholo le tlhagelelo

 Na o dumela gore Modimo o bopile dilo ka moka? Ge e ba go le bjalo ga se wena o nnoši; bafsa ba bantši (le batho ba bagolo) ba dumela seo. Eupša batho ba bangwe ba re bophelo le legohle di itirile—ntle le thušo ya “Modimo.”

 Na o be o tseba? Batho bao ba ngangišanago ka taba ye ba kitimela go bolela seo ba se dumelago le ge ba se na mabaka.

  •   Batho ba bangwe ba dumela gore dilo di bopilwe ka ge ba rutilwe bjalo kerekeng.

  •   Batho ba bantši ba dumela tlhagelelo ka ge ba e rutilwe sekolong.

 Dihlogo tše tše di latelanago di tla go thuša go matlafatša le go hlalosa ditumelo tša gago ka tlholo. Lega go le bjalo, sa pele o swanetše go ipotšiša potšišo ye e bohlokwa kudu:

 Ke ka baka la’ng ke dumela gore Modimo o gona?

 Ke ka baka la’ng potšišo ye e le bohlokwa? Ka baka la gore Beibele e go kgothaletša go diriša monagano wa gago, ‘matla a gago a tlhaologanyo.’ (Baroma 12:1) Ka gona, seo se bolela gore go dumela ga gago gore Modimo o gona ga se gwa swanela go fo thewa

  •  maikwelong (Ke fo ba ke ikwa eka go na le motho yo mongwe yo a nago le matla a phagamego)

  •  tutuetšong ya ba bangwe (Ke phela gare ga batho ba bodumedi)

  •  kgateletšong (Batswadi ba ka ba re ke dumele gore Modimo o gona—goba go sego bjalo ga gešo ke thabeng)

 Go e na le moo, wena ka bowena o swanetše go kgodišega gore Modimo o gona gomme o be le mabaka a kwagalago a go dumela seo.

 Ka gona, ke eng seo se go kgodišago gore Modimo o gona? Letlakala la go itekola le rego: “Ke ka Baka La’ng ke Dumela Gore Modimo o Gona?” le tla matlafatša tumelo ya gago. Gape o ka thušwa ke go hlahloba kamoo bafsa ba bangwe ba arabilego potšišo yeo.

 “Ge ke le ka klaseng ke theeditše morutiši a hlalosa kamoo mebele ya rena e šomago ka gona, ga ke belaele le gatee gore Modimo o gona. Setho se sengwe le se sengwe se dira mošomo wa sona, gaešita le tše dinyenyane kudu, gomme gantši e mengwe ya mešomo ye ga re e lemoge. Ruri mmele wa motho o tloga o kgahliša!”—Teresa.

 “Ge ke bona meago e meteleletelele, sekepe se segolo goba koloi, ke ipotšiša gore: ‘Ke mang a dirilego se?’ Ka mohlala, go nyakega batho ba bohlale kudu go dira koloi ka gobane go nyakega gore dilo tše dintši tše dinyenyane di šome gabotse gore koloi e kgone go sepela. Ka gona ge e ba koloi e dirilwe ke motho le rena batho go swanetše go ba go na le motho yoo a re bopilego.”—Richard.

 “Ge o lemoga gore go tšere motho yo bohlale kudu mengwaga e makgolokgolo go kwešiša gaešita le karolo e nyenyane ya legohle, gona go nagana gore ga go na motho yo bohlale yoo a bopilego legohle ruri go tloga go sa kwagale le gatee!”—Karen.

 “Ge ke dutše ke ithuta thutamahlale, thuto ya tlhagelelo e ile ya thoma go se sa ba ya kgonthe go nna. Ka mohlala, ke ile ka nagana ka go nepagala ga dipalopalo tša dilo tša tlhago le tsela yeo batho ba sa swanego ka yona, go akaretša go nyaka ga rena go tseba gore re bomang, re tšwa kae le gore re lebile kae. Thuto ya tlhagelelo e ruta gore batho ba tšwa diphoofolong eupša e palelwa ke go hlalosa lebaka leo batho ba sa swanego le diphoofolo. Go ya ka nna, ke nagana gore go nyakega tumelo e ntši gore motho a dumele go tlhagelelo go e na le gore a dumele go Mmopi.”—Anthony.

 Go hlalosa tumelo ya ka

 Go thwe’ng ge e ba bao o tsenago le bona ka klaseng ba go kwera ka baka la go dumela selo seo o ka se se bonego? Go thwe’ng ge e ba ba ka re thutamahlale e hlatsetše gore dilo di bile gona ka tlhagelelo?

 Sa pele, o se lešwe dihlong ke seo o se dumelago. O se ke wa tšhoga goba go hlabja ke dihlong. (Baroma 1:16) Gopola gore:

  1.   Ga o nnoši; batho ba bantši ba sa dumela gore Modimo o gona. Gare ga bona go akaretšwa batho bao ba hlalefilego kudu le dirutegi. Ka mohlala, go na le borathutamahlale bao ba dumelago gore Modimo o gona.

  2.   Ge batho ba bolela gore ga ba dumele gore Modimo o gona, ge e le gabotse ka dinako tše dingwe ba tla be ba era gore ga ba Mo kwešiše. Go e na le gore ba go nee bohlatse bjoo bo thekgago pono ya bona, ba botšiša dipotšišo tše bjalo ka gore: “Ge e ba Modimo a le gona, ke ka baka la’ng a dumelela tlaišego?” Ge e le gabotse go e na le gore ba naganišiše ka potšišo ye, ba e dira sehlare sa ntšhirela.

  3.   Batho ba “nyaka dilo tša moya.” (Mateo 5:3) Senyakwa se se akaretša go dumela gore Modimo o gona. Ka gona ge e ba motho a bolela gore Modimo ga a gona, yena motho yoo—e sego wena—o swanetše go hlalosa lebaka leo le dirilego gore a fihlelele phetho yeo.—Baroma 1:18-20.

  4.   Go dumela gore Modimo o gona go tloga go kwagala. Go dumelelana le therešo ya gore bophelo ga se bja itlela ka mohlolo. Ga go na bohlatse bjo bo thekgago kgopolo ya gore bophelo bo bile gona feela go tšwa go selo seo se sa phelego.

 Ka gona, o ka reng ge e ba motho yo mongwe a sa dutše a belaela tumelo ya gago ya gore Modimo o gona? Hlahloba maemo a a sego kae.

 Ge e ba yo mongwe a bolela gore: “Ke feela batho bao ba sa rutegago bao ba dumelago gore Modimo o gona.”

 O ka araba ka gore: “Na le wena o dumela seo batho ba bantši ba se dumelago? Nna ga ke dumele seo. Ge e le gabotse, nyakišišong yeo borathutamahlale ba fetago ba 1 600 go tšwa diyunibesithing tša go tuma ba tšerego karolo go yona, ba ka bago 533 ba a dumela gore Modimo o gona. a Na o ka bitša borathutamahlale bao gore ga se ba rutega ka ge ba dumela gore Modimo o gona?”

 Ge e ba yo mongwe a bolela gore: “Ge e ba Modimo a le gona, ke ka baka la’ng go na le tlaišego e kaakaa lefaseng?”

 O ka araba ka gore: “Mohlomongwe o nyaka gore ga o kwešiše tsela yeo Modimo a dirago dilo ka yona—goba o bona eka ga a dire selo. Na ga go bjalo? [Dumelela karabo.] Ke hweditše karabo e kgotsofatšago ya potšišo ya gore: “Ke ka baka la’ng go na le tlaišego e kaakaang lefaseng? Eupša gore o e kwešiše, o swanetše go hlahloba dithuto tše sego kae tša Beibele. Na o ka rata go di hlahloba?”

 Sehlogo se se latelago se tla ahlaahla lebaka leo thuto ya tlhagelelo e sa kwagalego.

a Mothopo: Social Science Research Council, “Religion and Spirituality Among University Scientists,” ka Elaine Howard Ecklund: February 5, 2007.