Eya go dikagare

BAFSA BA A BOTŠIŠA

Nka Lebeletšana Bjang le Diphošo tša ka?

Nka Lebeletšana Bjang le Diphošo tša ka?

 O be o ka dira’ng?

Bala seo se diragaletšego Karina gomme o ipee boemong bja gagwe. O be o tla dira’ng ge nkabe o le yena?

Karina: “Ke be ke otlela ka lebelo la go šiiša ge ke be ke eya sekolong ke moka lephodisa la nkemiša gomme la nnea thekethe. Ke be ke nyamile kudu! Ke ile ka botša Mma gomme yena a re ke botše Tate—seo e be e le selo seo ke bego ke sa nyake go se dira.”

Ke’ng seo o bego o ka se dira?

  1. Kgetho ya Pele: O be o ka homola wa se bolele o holofela gore Tate a ka se tsoge a tsebile.

  2. Kgetho ya Bobedi: O be o ka botša Tate seo ge e le gabotse se diregilego.

O ka lekega go tšea Kgetho ya Pele. E bile mmago a ka no ba a nagana gore o boditše tatago. Eupša go na le mabaka a kwagalago a gore o ipolele diphošo tša gago—go sa šetšwe gore ke thekethe goba selo se sengwe.

 Mabaka a mararo ao a dirago gore o amogele diphošo tša gago

  1. 1. Ka ge e le selo se sebotse go se dira. Ge Beibele e hlalosa tsela yeo Bakriste ba swanetšego go itshwara ka yona e re: “Re rata go itshwara ka go botega dilong tšohle.”—Baheberu 13:18.

    “Ke be ke leka ka thata go botega le go amogela ditlamorago tšeo di tlišwago ke ditiro tša ka—le go amogela diphošo tša ka gateetee ge ke se na go di dira.”—Alexis.

  2. 2. Batho gantši ba swarela batho bao ba dumelago diphošo tša bona. Beibele e re: “Yo a bipago dikarogo tša gagwe a ka se atlege, eupša yo a ipobolago tšona gomme a di tlogela o tla gaugelwa.”—Diema 28:13.

    “Ga go bonolo gore o dumele diphošo tša gago, eupša ke yona tsela yeo e tla dirago gore batho ba go bote. Ba a bona gore o a botega. Ge o dumela diphošo tša gago, o dira gore selo se sebe e be se sebotse.”—Richard.

  3. 3. Sa bohlokwa le go feta ke gore seo se thabiša Jehofa Modimo. Beibele e re: “Motho wa moradia o šišimiša Jehofa, eupša Modimo o gwerana kgauswi le baloki.”—Diema 3:32.

    “Ka morago ga ge ke dirile phošo e kgolo, ke thoma go lemoga gore ke swanetše go bolela phošo yeo le go e amogela. Ga go tsela yeo Jehofa a ka ntšhegofatšago ge e ba ke sa dire dilo ka tsela ya gagwe.”—Rachel.

Ka gona Karina o ile a lebeletšana bjang le phošo ya gagwe? O ile a leka go utela tatagwe sephiri sa thekethe yeo a e hweditšego. Eupša go se go ye kae sephiri sa gagwe se ile sa utologa. Karina o re: “Moo e ka bago ngwaga ka morago, ge tate a be a bala dipego tša rena tša inšorense o ile a bona gore go na le thekethe yeo e lego ka leina la ka. Ke ile ka ikhwetša ke le bothateng—le mma le yena o be a befedišitšwe ke gore ga se ka dira seo a itšego ke se dire!”

Seo a ithutilego sona: Karina o re: “Go se bolele diphošo tša gago go napa go senya dilo le go feta. O sa dutše o tla patelela diphošo tša gago ka morago!”

 Kamoo o ka ithutago diphošong tša gago

Ka moka ga rena re dira diphošo. (Baroma 3:23; 1 Johane 1:8) Ka ge re šetše re bone, go dumela diphošo tša gago go bontšha gore o na le boikokobetšo le gore o godile—e bile yeo ke tsela e kaone ya go dira dilo.

Se sengwe seo o ka se dirago ke go ithuta diphošong tša gago. Ka maswabi, bafsa ba bangwe ga ba ithute diphošong tša bona! Ba ka ikwa go swana le kamoo mofsa yo mongwe yo a bitšwago Priscilla a ilego a ikwa ka gona. O itše: “Ke be ke dula ke ikwa ke nolegile mooko ka diphošo tša ka. Ke be ke inyatša, ka gona diphošo tša ka e be eka ke morwalo o mogolo kudu woo nka se kgonego go o rwala. Ke ikwa ke nolega mooko gomme ke ipona ke se na mohola.”

Na o fela o ikwa ka tsela yeo ka dinako tše dingwe? Ge e ba go le bjalo, gona gopola se: Go dula o nagana ka diphošo tša gago tša nako e fetilego go swana le go lebelela seiponeng sa koloi o dutše o otlela. Go dula o nagana ka diphošo tša nako e fetilego go tla go dira gore o ikwe o se na mohola gomme seo se ka go dira gore o felelwe ke matla a go lebeletšana le ditlhohlo tšeo di sa tlago.

Go e na le moo, ke ka baka la’ng o sa be le pono e lekalekanego ka dilo?

“Lebelela diphošo tša gago tša nako e fetilego gomme o ithute go tšona gore o se sa hlwa o di bušeletša. Eupša o se ke wa dulela go nagana ka tšona go fihlela di go nyamiša.”—Elliot.

“Ke leka go lebelela diphošo tšeo ke di dirilego e le selo seo ke ithutago go sona ka go ithuta go tšwa phošong e nngwe le e nngwe yeo ke e dirilego gore di nthuše go ba motho yo mokaone le go swaragana le boemo ka tsela e kaone nakong e tlago. Ye ke tsela e kaone ya go nagana ka diphošo tša nakong e fetilego ka ge se se tla go thuša go gola.”—Vera.