Na o ikwa ka mokgwa wo Jeanette a ikwago ka gona? Ge e ba go le bjalo, o ka ikhwetša o thoma go belaela tumelo ya gago ka tlholo. Therešo ke gore ga go motho yo a nyakago go tšewa e le wa go se setše dilo. Ke eng seo se ka thušago?

•  Go ganetšwa ga seo o se dumelago

•  Nagana ka ditumelo tša gago

•  Dilo tšeo di ka go thušago go hlahlobišiša bohlatse

•  Seo dithaka tša gago di se bolelago

 1. Ge e ba o dumela tlholong, batho ba tla nagana gore o thulana le thutamahlale.

 “Morutiši wa ka o ile a bolela gore go dumela tlholong ke selo seo batho ba se dirago ge ba tšwafa go tla ka tlhaloso ya kamoo lefase le šomago ka gona.”—Maria.

 Seo o swanetšego go se tseba: Batho bao ba bolelago ka mokgwa wo ge e le gabotse ga ba lemoge seo e lego therešo. Borathutamahlale ba go tuma go swana le Galileo le Isaac Newton ba dumela go Mmopi. Go dumela ga bona go Mmopi ga se gwa ka gwa thulana le lerato la bona la thutamahlale. Ka mo go swanago, borathutamahlale ba bangwe lehono ga ba bone thutamahlale le go dumela tlholo go thulana.

 Leka se: Ngwala mantšu a rego “o hlalosa tumelo ya gagwe” (o a tsenye ka ditsebjaneng) lepokisaneng la nyaka go BOKGOBAPUKU BJA INTHANETENG bakeng sa go bona mehlala ya bao ba šomago ka tša kalafo le thutamahlale bao ba dumelago tlholo. Hlokomela seo se ba thušitšego go dira phetho yeo.

 Tabataba še: Go dumela tlholo ga go dire gore o se dumele thutamahlale. Ge e le gabotse, go ithuta ka tlhago go ka matlafatša tumelo ya gago ka tlholo.—Baroma 1:20.

2. Ge e ba o dumela pego ya Beibele ya tlholo, batho ba ka nagana gore o fišegela bodumedi kudu.

 “Batho ba bantši ba tšea go dumela tlholo e le metlae feela. Ba dumela gore pego ya Genesi ke nonwane.”—Jasmine.

 Seo o swanetšego go se tseba: Batho ka dinako tše dingwe ba na le dipono tše di fošagetšego ka pego ya Beibele ya tlholo. Ka mohlala, ditsebi tšeo di dumelago tlholong di bolela gore lefase le bopilwego malobanyana mo goba bophelo bo hlodilwe ka diiri tše 24 tša matšatši tshelelago. Beibele ga e thekge kgopolo ye.

•   Genesi 1:1 e bolela ka mo kwagalago gore: “Mathomong Modimo o hlodile magodimo le lefase.” Se ga se thulane le bohlatse bja thutamahlale bja gore lefase le na le mengwaga e dibilione.

•   Lentšu ‘letšatši’ ka ge le dirišitšwe go Genesi le ka bolela lebaka le letelele la nako. Ge e le gabotse, go Genesi 2:4, lentšu ‘letšatši’ le dirišitšwe go hlalosa matšatši ka moka a tshelelago a tlholo.

 Tabataba še: Pego ya Beibele ya tlholo e dumelelana le seo thutamahlale e se bolelago.

 Go dumela tlholo ga go fo bolela gore o be madumela-tšohle. Go e na le moo, go na le mabaka a kwagalago a gore o e dumele. Ela hloko se:

 Dilo ka moka bophelong di go ruta gore ge o bona selo tsoko o dumele gore go na le modiri wa sona. Ge o bona khamera, sefofane goba ntlo o phetha ka gore go na le modiri wa selo se. Ke ka baka la eng o sa dumele ka tsela e swanago ge o bona leihlo la motho, nonyana e fofago goba polanete ya rena e lego Lefase?

 Seo o ka naganago ka sona: Baentšineare gantši ba ekiša dilo tša tlhago e le gore ba ka kaonefatša bokgoni bja bona bja go tlhama dilo le go nyaka gore batho ba bangwe ba tsebe modiro wa bona. Na ke mo go kwagalago go dumela gore motho a ka tlhama selo se itšego gomme wa palelwa ke go dumela gore Mmopi O kgona go tlhama go feta le ge e le mang?

 O ka matlafatša tumelo ya gago ka tlholo ka go hlahlobišiša bohlatse bjo bo hwetšwago dilong tša tlhago.

 Leka se: Ngwala mantšu a rego “na di hlamilwe” (o a tsenye ka ditsebjaneng) lepokisaneng la nyaka go BOKGOBAPUKU BJA INTHANETENG. Kgetha dihlogo tšeo di go kgahlago tša “Na di Hlamilwe?” go tšwa go Phafoga! Sehlogong se sengwe le se sengwe, kgetha seo se go kgahlilego kudu mabapi le selo sa tlhago seo go bolelwago ka sona sehlogong seo. Se go kgodiša bjang gore go na le Mohlami?

 Fatišiša: Diriša diporoutšha tše di latelago go bona bohlatse bja mabapi le tlholo ka botlalo.

•  Na Dilo tše di Phelago di Bopilwe?

  •   Lefase le beilwe gabotse le go hlangwa ka dilo tšeo di kgonago go thekga bophelo.—Bona matlakala 4-10.

  •   Mehlala ya dilo tšeo di hlamilwego ke batho e hwetšwa tlholong.—Bona matlakala 11-17.

  •   Pego ya Beibele ya Genesi ya mabapi le tlholo e dumelelana le thutamahlale.—Bona matlakala 24-28.

•  The Origin of Life—Five Questions Worth Asking

  •   Bophelo bo be bo ka se fo itlhagelela feela dilong tšeo di sa phelego.—Bona matlakala 4-7.

  •   Diphedi tše dinyenyane di tloga di raragane kudu go ka tšwelela gare ga dilo tšeo di se nago ntlha le thito.—Bona matlakala 8-12.

  •   Boitsebišo bja DNA bo feta kgole thekinolotši ya sebjalebjale.—Bona matlakala 13-21.

  •   Dilo ka moka tšeo di phelago ga di tšwe mothopong o tee. Dipego tša kgale tša mešaletša di thekga go fapafapana kudu ga mehuta ya diphoofolo, e sego go tšwelela ganyenyane-ganyenyane ga tšona.—Bona matlakala 22-29.

 “Dilo tša tlhago tšeo ke di bonago di nkgodiša le go feta gore Modimo o gona, go tloga ka diphoofolo tše di lego lefaseng go ya legohleng gaešita le thulaganyo ya tšona.”—Thomas.