Eya go dikagare

BAFSA BA A BOTŠIŠA

Nka Lebeletšana Bjang le go Tsena Bofseng?

Nka Lebeletšana Bjang le go Tsena Bofseng?

 “Banenyana ga ba thabele nako ya gola. Ba a gakanega ka gobane go bonagala selo se sengwe le se sengwe seo se ba diragalelago se sa kgahliše!”​—Oksana.

 “Ka dinako tše dingwe ke be ke thaba, ke moka ka yona nako yeo, ke ikwa ke nyama. Ga ke tsebe gore bašemane ba bangwe se a ba diragalela, eupša nna se ntiragaletše.”​—Brian.

 Mathata a go tsena bofseng a ka bonagala eka a ka se tsoge a fela, a a thabiša le go tšhoša ka nako e swanago! O ka lebeletšana bjang le ona?

 Go tsena bofseng ke eng?

 Ge taba ye e hlaloswa ka tsela e bonolo, go tsena bofseng ke mogato wa bophelo woo o go dirago gore o be motho yo mogolo ka go fetoga mmeleng le maikwelong. Ge o le mogatong wo, mmele wa gago le dihomoune di fetoga kapejana go go lokišeletša go swanelega go ba le bana.

 Se ga se bolele gore o šetše o swanelega go ba motswadi. Eupša ge o tsena bofseng se se bolela gore ga o sa le ngwana—e lego seo se ka go dirago gore ka dinako tše dingwe o ikwe o thabela gore selo se itšego se tlo direga le go ikwa o nyamile.

 Potšišo: Ke efe ya mengwaga ye, yeo o naganago gore motho o swanetše go tsena bofseng ka yona?

  • 8

  • 9

  • 10

  • 11

  • 12

  • 13

  • 14

  • 15

  • 16

 Karabo: Mengwaga ye ka moka e tšewa e le yeo e swanetšego gore motho a ka tsena bofseng ka yona.

 Se se bolela gore ga go hlokagale gore o tshwenyege kudu ka gore o šetše o na le mengwaga ya ka godimo ga e 13 eupša ga se wa tšwa o eba le diphetogo mmeleng wa gago, goba o le ka tlase ga mengwaga e lesome eupša o šetše o na le diphetogo. Go tsena bofseng ke karolo ya bophelo yeo e nago le nako ya yona yeo o ka se kgonego go e laola.

Mathata a go tsena bofseng a ka bonagala eka a ka se tsoge a fela, a a thabiša le go tšhoša ka nako e swanago, eupša o ka ithuta tsela yeo o ka lebeletšanago le ona

 Go fetoga mmeleng

 Mohlomongwe phetogo e kgolo yeo e tlišwago ke go tsena bofseng yeo e tsebjago kudu ke botelele le boima bja mmele. Bothata ke gore ga se ditho ka moka tša mmele wa gago tšeo di golago ka tsela e swanago. Ka gona o se ke wa makala ge o sepela ka tsela e sa tlwaelegago. Kgodišega gore ge nako e dutše e eya, dilo di tla sepela gabotse.

 Tše dingwe tša diphetogo tše mmalwa tšeo di tlišwago ke go tsena bofseng ke tše di latelago.

 Ge bašemane ba tsena bofseng:

  •   Ditho tša bona tša bonna di a gola

  •   Go thoma go gola meriri ya bona ya ka mahwafeng, ya dithong tša bonna le ya sefahlegong

  •   Lentšu la bona le a fetoga

  •   Ditho tša bona tša bonna di a tsoga e bile ba a ediša bošego

 Ge banenyana ba tsena bofseng:

  •   Ba tšwa matswele

  •   Meriri ya bona ya ka mahwafeng le dithong tša pelego e a gola

  •   Ba thoma go bona kgwedi

 Ge bašemane le banenyana ba tsena bofseng:

  •   Ba ba le monkgo wa mmele woo o bakwago ke dikudumela le dipaketheria.

     Keletšo: O ka thibela monkgo wo ka go hlapa gantši le ka go tlola ka dinkgišabose goba ka go tlola ka roll on.

  •   Dipaketheria di dira gore o be le dišo tša sefahlegong.

     Keletšo: Le ge go se bonolo go tloša dišo tše, go hlapa sefahlego sa gago gantši le go diriša disepe tša sefahlego go ka thuša.

 Go fetoga maikwelong

 Go fetofetoga ga dihomoune moo go dirago gore mmele wa gago o fetoge ge o tsena bofseng go ka dira gore o hlakahlakane maikwelong. O ka ba wa lemoga gore maikwelo a gago a fetofetoga kapejana.

 “Lehono o lla kudu gomme letšatši le letelago o ikwa o se na molato. Motsotso wo o ikwa o kwatile gomme motsotsong o latelago o itswaleletše ka kamoreng, o sa nyake go bona motho.”​—Oksana.

 Ge bafsa ba bantši ba tsena bofseng, ba ikwa ba sa phuthologe, go le bjalo ka ge eka motho yo mongwe le yo mongwe o ba lebeletše goba o a ba ahlola. Le gona, taba ya gore tsela yeo o lebelegago ka yona e fetoga ka lebelo, e gakatša boemo!

 “Ge ke thoma go gola, ke be ke apara digempe tše dikgolo ka boomo gore ke se ke ka bogega. Le ge ke be ke tseba gore ke ka baka la eng go be go na le diphetogo mmeleng wa ka, ke be ke tloga ke sa phuthologe e bile ke lewa ke dihlong. Ke be ke sa lokologe.”​—Janice.

 Mohlomongwe phetogo e kgolo kudu ya maikwelong yeo o tlago go lebeletšana le yona ke tsela yeo o lebelelago batho ba bong bjo bo fapanego le bja gago.

 “Ke ile ka se sa nagana gore bašemane ka moka ba a tena. Ge e le gabotse, ba bangwe ba be ba nkgahla; le gona ke be ke bona e ka se be phošo go ratana le yo mongwe wa bona. Re be re phela re boledišana ka gore mang o rata mang.”​—Alexis.

 Ge bafsa ba bangwe ba dutše ba gola, ba ikhwetša ba thoma go kgahlwa ke batho ba bong bjo bo swanago le bja bona. Ge e ba seo se go diragalela, o se ke wa fetša ka gore o gay. Mabakeng a mantši, maikwelo a bjalo a ka tloga ge nako e dutše e eya.

 “Ka ge ke be ke dula ke ipapetša le bašemane ba bangwe, ke ile ka ikwa ke thoma go ba kgahlegela. Ka morago ke ile ka kgahlegela banenyana. Ga bjale ga ke sa kgahlegela bašemane.”​—Alan.

 Seo o ka se dirago

  •    Leka go lebelela dilo ka tsela e botse. Ge e le gabotse, tsela ye ya go fetoga mmeleng le maikwelong ka go tsena bofseng, o a e hloka. Gore o itshepe, o ka thušwa ke mantšu a mopsalme Dafida yo a itšego: “Ke dirilwe ka tsela e makatšago yeo e mpoifišago.”​—Psalme 139:14.

  •   O se ke wa ipapetša le batho ba bangwe, gomme o pheme mokgwa wa go šetša kudu tsela yeo mmele wa gago o le go ka yona. Beibele e re: “Motho o bona ponagalo ya ka ntle; eupša Jehofa yena o bona dipelo.”​—1 Samuele 16:7.

  •   Itšhidulle ka mo go lekanego le go khutša. Go robala ka mo go lekanego go tla go thuša gore o se fele pelo le gore o se gateletšege monaganong.

  •   Elwa le maikwelo a go inyatša. Ipotšiše gore: Na ruri motho yo mongwe le yo mongwe o dula a ntebeletše? Le ge batho ba ka bolela ka go gola ga gago, lebelela dilo gabotse. Beibele e re: “O se šetše mantšu ka moka ao batho ba a bolelago.”​—Mmoledi 7:​21.

  •   Ithute kamoo o ka laolago dikganyogo tša thobalano gore di se go laole. Beibele e re: “Tšhabang bootswa! . . . Yo a tlwaetšego go dira bootswa o direla mmele wa gagwe sebe.”​—1 Bakorinthe 6:18.

  •   Bolela le yo mongwe wa batswadi ba gago goba motho yo o mo tshepago yo a godilego. Ke therešo gore go ka ba boima mathomong. Eupša thušo yeo o tlago go e hwetša e tla go thuša.​—Diema 17:17.

 Therešo ke gore: Go tsena bofseng go na le mathata a gona. Le gona go go nea sebaka se sebotse sa go gola, e se go fela mmeleng eupša monaganong le moyeng.—1 Samuele 2:26.