Na go ka direga gore o be le bothata bja go lapa kudu? Ge e ba go le bjalo, sehlogo se se ka go thuša!

•  Dilo tšeo di dirago gore motho a lape kudu

•  Lebaka leo o swanetšego go phema go lapa kudu

•  Seo o ka se dirago

•  Seo dithaka tša gago di se bolelago

•   Mošomo o montši. Kgarebe yeo e bitšwago Julie e re: “Re dula re botšwa gore selo se sengwe le se sengwe seo re se dirago, re se dire gabotse, re kaonefatše bokgoni bja rena, re ipeele dipakane tše dibotse le go hwetša dipoelo tše kaone. Go fihlelela dilo tše go thata!”

•   Thekinolotši. Ka baka la di-smartphone, dithabolete le didirišwa tše dingwe tša elektroniki, re kgona go romelana melaetša le go boledišana le batho ba bangwe ka nako le ge e le efe. Se se ka dira gore re ikwe re gateletšegile, gomme ra feleletša re lapile kudu.

•   Go se robale ka mo go lekanego. Kgarebe yeo e bitšwago Miranda e re: “Ka ge bafsa ba bantši ba dula ba swaregile ka dilo tša sekolong, mošomo le boithabišo, ba bantši ba bona ba swanelwa ke go tsoga ka masa gomme ba robale bošego.” Gantši se se dira gore ba feleletše ba lapa kudu.

 Beibele e re kgothaletša gore re šome ka thata. (Diema 6:​6-8; Baroma 12:11) Eupša ga e re kgothaletše gore re šome go feta tekanyo, moo re feleletšago re ipolaya.

 Ashley o re: “Ka ’tšatši le lengwe ke ile ka ikhwetša ke feditše mosegare ka moka ke se ka ja ka gobane ke be ke na le mešomo e mentši kudu. Ke ithutile gore ga se ka swanela go kitimela go amogela mošomo o mongwe le o mongwe, ka gobane seo se ka dira gore ke feleletše ke sa kgone go itlhokomela gabotse.”

 Go a kwagala ge Beibele e re: “Mpša e phelago e phala tau e hwilego.” (Mmoledi 9:4) Ke therešo gore go šoma go feta tekanyo go ka dira gore ka nako yeo o nagane eka o na le matla a go swana le a tau. Eupša go lapa kudu go ka dira gore o feleletše o babja.

•   Ithute go gana. Beibele e re: “Bohlale ke bja baipoetši.” (Diema 11:2) Batho ba go ipoetša goba bao ba ikokobeditšego ba tseba moo matla a bona a felelago gona, gomme ga ba leke go fetela ka kua ga seo ba ka kgonago go se dira.

   Jordan o re: “Motho yoo go lego bonolo gore a be le bothata bja go lapa kudu ke wa go se kgone go gana, yo a lekago go amogela mošomo o mongwe le o mongwe wo a o newago. Motho yo bjalo ga a na boikokobetšo. Mafelelong, o tla lapa kudu.”

•   Khutša ka mo go lekanego. Beibele e re: “Seatla se se tletšego khutšo se phala diatla tše pedi tše di tletšego boitapišo gotee le go kitimiša phefo.” (Mmoledi 4:6) Ditsebi tše dingwe di re boroko ke dijo tša bjoko, eupša bafsa ba bantši ga ba khutše ka mo go lekanego, e bile ga ba robale diiri tše 8 go ya go tše 10 bošego bjo bongwe le bjo bongwe.

   Brooklyn o re: “Ge ke be ke swaregile kudu, ke be ke sa iphe nako e lekanego ya go robala. Eupša ka dinako tše dingwe go no oketša nako ya ka ya go robala ka iri e tee feela, go be go tla nthuša gore letšatšing le le latelago ke kgone go šoma gabotse le gona ke hlwe ke thabile.”

•   Beakanya dilo gabotse. Beibele e re: “Maano a motho yo mafolofolo a a mo hola.” (Diema 21:5) O tla holega bophelo ka moka ge o ka ithuta go diriša nako ya gago ka bohlale le go tseba gore o fetša nako e kaakang o dira mešomo e mengwe.

   Vanessa o re: “Gantši re ka phema go ipakela stress ka gore re ngwale fase dilo tšeo re swanetšego go di dira. Ge o di ngwadile, go tla ba bonolo go bona mešomo yeo o ka e beelago ka thoko gore o pheme go lapa kudu.”