Eya go dikagare

BAFSA BA A BOTŠIŠA

Na go Rogana go Tloga go Fošagetše?

Na go Rogana go Tloga go Fošagetše?

“Ke šetše ke tlwaetše go kwa dipolelo tša maroga moo ke sa hlwago ke tshwenyega. E šetše e le setlwaedi.”—Christopher, wa mengwaga e 17.

“Ge ke be ke sa le yo monyenyane ke be ke tlwaetše go rogana kudu. Go rogana ke mokgwa wo o tlwaelegago gabonolo eupša go boima go o tlogela.”—Rebecca, wa mengwaga e 19.

 Molekwana

  •   O ikwa bjang ge o ekwa batho ba bangwe ba rogana?

    •  Ga ke lemoge seo—ke selo seo se tlwaelegilego.

    •  Ke tshwenyega ganyenyane—eupša ke fo amogela.

    •  Ke a kgopišega—ga ke tlwaele.

  •   O rogana ga kae?

    •  Ga ke rogane

    •  Ka sewelo

    •  Gantši

  •   Go ya ka wena, taba ya go se rogane ke ya bohlokwa gakaakang?

    •  Ga e tloge e le bohlokwa gakaalo

    •  E bohlokwa kudu

 Lebaka leo e lego taba e tshwenyago

 Na o lebelela go rogana e le taba e tshwenyago? Mohlomongwe o ka re ‘E sego ka mokgwa woo.’ ‘Go feta moo, go na le mathata a magolo mo lefaseng ao re swanetšego go tshwenyega ka wona. Ntle le moo, batho ka moka ba a rogana!’ Na se ke therešo?

 Therešo ke gore go na le batho bao ba kgethago go se rogane. E bile ba na le mabaka a mabotse ao a dirago gore ba se rogane ao batho ba bangwe ba sa kego ba nagana ka wona. Ka mohlala:

  •  Go rogana ga se taba ya mantšu feela. Dipolelo tša gago di bontšha seo se diregago ka gare ga gago. Go rogana go ka bontšha gore ga o na taba le maikwelo a batho ba bangwe. Na ruri se ke motho yo o lego yena?

     Beibele e re: “Eupša dilo tše di tšwago ka molomong di tšwa pelong.”—Mateo 15:18.

    Go rogana go šilafatša polelo. Ke ka baka la’ng o rogana goba o dira gore ba bangwe ba rogane?

  •  Go rogana go ka dira gore batho ba bangwe ba se be le pono e botse ka wena. Puku ya Cuss Control e re: “Tsela yeo re bolelago ka yona e ka bontšha mohuta wa bagwera ba rena, tlhompho yeo re tla e hwetšago go ba leloko goba bao re šomago le bona, kamoo ditswalano tša rena di tlago go ba ka gona, kamoo re tlago go tutuetša ba bangwe, ge e ba re tla hwetša mošomo goba go hlatlošwa mošomong le kamoo batho bao ba sa re tsebego ba tlago go re amogela ka gona.” E tlaleletša ka gore: “Ipotšiše ge e ba mohlomongwe ditswalano tša gago di be di ka kaonefala ge e ba o sa rogane.”

     Beibele e re: “Tlošang go lena ... polelo e gobošago.”—Baefeso 4:31.

  •  Go rogana go ka se dire gore o kgahliše go ya le kamoo o naganago ka gona. Pukung ya gagwe ya How Rude! Dr. Alex Packer o boletše gore: “Batho bao ba dulago ba rogana ba nola moko.” O oketša ka gore polelo e tletšego maroga “ga ena bohlale goba go bontšha kwelobohloko. Ge e ba dipolelo tša gago di sa kwešišege e bile di sa kwagale di ka kgoma tsela yeo monagano wa gago o šomago ka yona.”

     Beibele e re: “Anke polelo e bodilego e se ke ya tšwa melomong ya lena.”—Baefeso 4:29.

 Seo o ka se dirago

  •  Ipeele pakane. Ke ka baka la’ng o sa leke go fokotša go rogana ka lebaka la kgwedi goba ka tlase ga moo? O ka bona kamoo o dirago tšwelopele ka gona ka go ithalela tšhate goba go swaya khalentareng. Gore o kgomarele seo o ikemišeditšego sona, go ka nyakega gore o gate megato e mengwe. Ka mohlala:

  •  Phema boithabišo bjoo bo tlatšago kgopolo ya gago ka maroga. Beibele e re: “Ditlwaelano tše mpe di senya mekgwa e holago.” (1 Bakorinthe 15:33) “Ditlwaelano” ga se feela batho eupša di akaretša boithabišo—difilimi tšeo o di lebelelago, dipapadi tša khomphutha tšeo o di bapalago le mmino woo o theetšago. Kenneth wa mengwaga e 17, o re: “Go bonolo kudu go fo opela koša yeo o e ratago eupša o sa šetše mantšu a yona a maroga—ka ge feela e ena le molotšana o mobose.”

  •  Bontšha gore o godile. Batho ba bantši ba a rogana ka ge ba nagana gore seo se ba dira gore ba bontšhe e ka ba godile. Ge e le gabotse se ga se therešo. Beibele e re batho ba godilego ke bao “ba tlwaeditšego matla a bona a go hlatha ka go a diriša, e le gore ba kgethologanye se se nepagetšego le se se fošagetšego.” (Baheberu 5:14) Ga ba itheoše seriti ka ge ba nyaka go kgahliša ba bangwe.

 Ge e le gabotse polelo e sa hlwekago e šilafatša monagano wa gago le wa ba bangwe ka dikgopolo tše sa kgahlišego. Go na le batho ba bantši bao menagano ya bona e šetšego e šilafetše lefaseng! Puku ya Cuss Control e kgothatša ka gore: “O se ke wa tlatša batho bao ba nago le mekgwa e sa kgahlišego. Bapala karolo ya gago ka go bolela polelo e hlwekilego. O tla ikwa o le kaone le batho ba bangwe ba tla go bona o le motho yo kaone.”