Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Asoo Mɛzaya Ne Anwo Ngapezo Maa Ɔda Ali Kɛ Gyisɛse A Le Mɛzaya Ne Ɔ?

Asoo Mɛzaya Ne Anwo Ngapezo Maa Ɔda Ali Kɛ Gyisɛse A Le Mɛzaya Ne Ɔ?

Baebolo ne bua kɛ

 Ɛhɛe. Mɔɔ Gyisɛse wɔ azɛlɛ ye azo la, ngapezo dɔɔnwo mɔɔ fale “Mɛzaya, Adekilevolɛ ne” mɔɔ bayɛ “ewiade ne Ngoanedievolɛ” la rale nu wɔ ɔ nwo zo. (Daneɛle 9:25 NW; 1 Dwɔn 4:14) Wɔ Gyisɛse ewule nzi bɔbɔ, ngapezo mɔɔ bɛhanle bɛvanenle Mɛzaya ne anwo la rale nu wɔ ɔ nwo zo.​—Edwɛndolɛ 110:1; Gyima ne 2:34-​36.

 “Mɛzaya” abo kile duzu?

 Hibulu edwɛkɛkpɔkɛ Ma·shiʹach (Mɛzaya) nee Giliki edwɛkɛkpɔkɛ Khri·stos (Kelaese) amuala abo kile “Awie Mɔɔ Bɛkpokpa Ye.” Yemɔti, “Gyisɛse Kelaese” abo kile “Gyisɛse mɔɔ bɛkpokpa ye,” anzɛɛ “Gyisɛse ne mɔɔ le Mɛzaya la.”

 Wɔ tete ne, ɛnee bɛwola nwole bɛgua menli ati zo bɛfa bɛkpokpa bɛ bɛkile kɛ, bɛmaa bɛ tumi anzɛɛ nwolɛ adenle titili bie. (Sɛlɛvolɛma 8:12; 1 Samoɛle 16:13) Nyamenle a kpale Gyisɛse kɛ ɔyɛ Mɛzaya a, na ɔle gyinlabelɛ mɔɔ tumi kpole wɔ nu. (Gyima ne 2:36) Noko bɛanva nwole a bɛkpokpale Gyisɛse a, emomu Nyamenle a vale ye sunsum nwuanzanwuanza ne kpokpale ye a.​—Mateyu 3:​16.

 Asoo Mɛzaya ne anwo ngapezo bahola ara nu wɔ menli dɔɔnwo anwo zo?

 Kyɛkyɛ. Kɛ mɔɔ asolo awie biala asa anu ngɛlɛlera la, zɔhane ala a Baebolo ngapezo mɔɔ fale Mɛzaya anzɛɛ Kelaese ne anwo la rale nu wɔ sonla ko pɛ anwo zo a. Noko Baebolo ne bɔ kɔkɔ kɛ, “adalɛ Kelaesema nee adalɛ ngapezoma badwazo na bɛbayɛ sɛkɛlɛneɛ mgbole nee nwanwane ninyɛne bɛava bɛabɛlɛbɛla menli, na saa bɛyɛ na ɔkɛyɛ boɛ a, bɛabɛlɛbɛla bɛdabɛ mɔɔ bɛkpa bɛ la bɔbɔ.”​—Mateyu 24:24.

 Mɛzaya ne bahola ara kenle bie ɔ?

 Kyɛkyɛ. Baebolo ne hanle dole ɛkɛ ne kɛ, Mɛzaya ne bayɛ Belemgbunli Devidi mɔɔ vi Yizilayɛ la abozonli. (Edwɛndolɛ 89:3, 4) Noko Dwuuma kɛlɛtokɛ mɔɔ maa bɛnwu Devidi abusua ɛlɔnwɔne ne la ɛminli, bie a bɛzɛkyele ye wɔ mekɛ mɔɔ Wulomuma honle vale Gyɛlusalɛm wɔ ɛvolɛ 70 Y.M. la. * Ɔvi mekɛ zɔhane, awie biala ɛtɛkolale ɛtɛkilele kɛ ɔvi Devidi abusua ɛlɔnwɔne ne anu. Noko ɛnee zɔhane kɛlɛtokɛ ne wɔ ɛkɛ wɔ Gyisɛse mekɛ zo, na ye agbɔvolɛ bɔbɔ angola anzu kpolera kɛ ɔnvi Devidi abusua ɛlɔnwɔne ne anu.​—Mateyu 22:41-​46.

 Mɛzaya ne anwo ngapezo nyɛ a wɔ Baebolo ne anu a?

 Yɛnrɛhola yɛnrɛha Mɛzaya ne anwo ngapezo mɔɔ wɔ Baebolo ne anu la dodo. Kɛ neazo la, wɔ Ngɛlɛlera mɔɔ ka Mɛzaya ne anwo edwɛkɛ wienyi bɔbɔ la anu, asolo kɛzi awie biala badia ngapezo edwɛkɛ ne mɔ a. Kɛ neazo la, Ayezaya 53:​2-7 ka Mɛzaya ne anwo ngapezo edwɛkɛ ngakyile dɔɔnwo. Bie mɔ badia ye kɛ ɔ muala le Mɛzaya ne anwo ngapezo edwɛkɛ ko yɛɛ bie mɔ badia edwɛkɛ ne ngoko ngoko.

 Mɛzaya ne anwo ngapezo bie mɔ mɔɔ rale nu wɔ Gyisɛse anwo zo la

Ngapezo

Ɛleka mɔɔ ɔwɔ

Kɛzi ɔrale nu

Ebileham abozonli

Mɔlebɛbo 22:17, 18

Mateyu 1:1

Ebileham ara Ayezeke abozonli

Mɔlebɛbo 17:19

Mateyu 1:2

Bɛwole ye wɔ Yizilayɛ, Dwuda abusua nu

Mɔlebɛbo 49:10

Mateyu 1:​1, 3

Ɔvi Belemgbunli Devidi abusua nu

Ayezaya 9:7

Mateyu 1:1

Raalɛ mɔɔ ɛnze nrenyia a wole ye a

Ayezaya 7:​14

Mateyu 1:​18, 22, 23

Bɛwole ye wɔ Bɛtelɛhɛm

Maeka 5:2

Mateyu 2:​1, 5, 6

Bɛvɛlɛle Ye Yimanoɛle *

Ayezaya 7:​14

Mateyu 1:​21-​23

Ɔbɛlɛle ɔ nwo aze

Ayezaya 53:2

Luku 2:7

Bɛhunle ngakula wɔ mekɛ mɔɔ bɛwole ye la

Gyɛlɛmaya 31:15

Mateyu 2:​16-​18

Bɛvɛlɛle ye bɛvile Yigyibiti

Hozia 11:1

Mateyu 2:​13-​15

Bɛvɛlɛle ye Nazalɛtenli *

Ayezaya 11:1

Mateyu 2:​23

Ɛbɔfoɔ limoale ɔ nyunlu

Malakae 3:1

Mateyu 11:​7-​10

Bɛkpokpale ye kɛ Mɛzaya wɔ ɛvolɛ 29 Y.M. *

Daneɛle 9:​25

Mateyu 3:​13-​17

Nyamenle liele ye dole nu kɛ ɔ Ra

Edwɛndolɛ 2:7

Gyima ne 13:33, 34

Ɔnyianle Nyamenle sua ne anwo ɛhulolɛ

Edwɛndolɛ 69:9

Dwɔn 2:​13-​17

Ɔbɔle edwɛkpa ne nolo

Ayezaya 61:1

Luku 4:​16-​21

Ɛzonlenlɛ gyima mɔɔ ɔyɛle ye wɔ Galeli la maanle wienyi kpole bie dale

Ayezaya 9:​1, 2

Mateyu 4:​13-​16

Ɔyɛle nwanwane ninyɛne kɛ Mosisi la

Mɛla ne 18:15

Gyima ne 2:22

Ɔlale Nyamenle nzuzulɛ ali kɛ Mosisi la

Mɛla ne 18:18, 19

Dwɔn 12:49

Ɔyɛle menli dɔɔnwo ayile

Ayezaya 53:4

Mateyu 8:​16, 17

Yeandwe adwenle yeangɔ ɔ nwo zo

Ayezaya 42:2

Mateyu 12:17, 19

Ɔnwunle mɔɔ ɛlɛnwu amaneɛ la anwunvɔne

Ayezaya 42:3

Mateyu 12:​9-​20; Maake 6:​34

Ɔlale Nyamenle pɛlepɛlelilɛ ne ali

Ayezaya 42:​1, 4

Mateyu 12:17-​20

Nwanwane, Folɛtuvolɛ

Ayezaya 9:​6, 7

Dwɔn 6:​68

Ɔbɔle Gyihova duma ne nolo

Edwɛndolɛ 22:22

Dwɔn 17:6

Ɔvale ndonwo ɔlile gyima

Edwɛndolɛ 78:2

Mateyu 13:34, 35

Adekilevolɛ

Daneɛle 9:​25

Mateyu 23:10

Menli dɔɔnwo anlie ye ando nu

Ayezaya 53:1

Dwɔn 12:37, 38

Azedolɛ bolɛ

Ayezaya 8:​14, 15

Mateyu 21:42-​44

Menli kpole ye

Edwɛndolɛ 118:22, 23

Gyima ne 4:10, 11

Bɛkpɔle ye mgbane gyɛne

Edwɛndolɛ 69:4

Dwɔn 15:24, 25

Ɔdɛnlanle asoaso zo ɔhɔle Gyɛlusalɛm

Zɛkalaya 9:9

Mateyu 21:​4-9

Ngakula yele ye ayɛlɛ

Edwɛndolɛ 8:2

Mateyu 21:15, 16

Ɔrale wɔ Gyihova duma nu

Edwɛndolɛ 118:26

Dwɔn 12:12, 13

Ɔ gɔnwo kpalɛ hakyile ɔ nzi zile ye

Edwɛndolɛ 41:9

Dwɔn 13:18

Bɛyele ye bɛmaanle bɛliele dwɛtɛ fufule 30 *

Zɛkalaya 11:12, 13

Mateyu 26:14-​16; 27:​3-​10

Agɔnwolɛma kpole ye

Zɛkalaya 13:7

Mateyu 26:31, 56

Bɛkpondɛle daselɛ adalɛ bɛtiale ye

Edwɛndolɛ 35:11

Mateyu 26:59-​61

Yeambuke ɔ nloa wɔ ɛzonledolɛma anyunlu

Ayezaya 53:7

Mateyu 27:12-​14

Bɛdole nyɛlɛ ɔ nyunlu

Ayezaya 50:6

Mateyu 26:67; 27:27, 30

Bɛvale baka bɛbɔle ɔ ti zo

Maeka 5:1

Maake 15:19

Bɛbilale ye empele

Ayezaya 50:6

Dwɔn 19:1

Yeanzi menli mɔɔ bɔle ye la adenle

Ayezaya 50:6

Dwɔn 18:22, 23

Arane mgbanyima hɔle ɔ ti akpame

Edwɛndolɛ 2:2

Luku 23:10-​12

Bɛbɔle ye baka nu

Edwɛndolɛ 22:16

Mateyu 27:35; Dwɔn 20:25

Bɛguale ye tɛladeɛ ne anwo ma (bɛdole kyakya)

Edwɛndolɛ 22:18

Dwɔn 19:23, 24

Bɛdianle ye bɛbokale mɛladonlɛma anwo

Ayezaya 53:12

Mateyu 27:38

Bɛyɛle ye aholoba

Edwɛndolɛ 22:​7, 8

Mateyu 27:39-​43

Ɔnwunle amaneɛ ɔmaanle ɛtanevolɛma

Ayezaya 53:​5, 6

1 Pita 2:​23-​25

Ɔzɔho kɛ Nyamenle kpole ye

Edwɛndolɛ 22:1

Maake 15:34

Bɛmaanle ye pɔyezen nee nzanvinli kɛ ɔnlo

Edwɛndolɛ 69:21

Mateyu 27:34

Nzuhɔne hunle ye kolaa na yeawu

Edwɛndolɛ 22:15

Dwɔn 19:28, 29

Ɔvale ye ngoane ɔwulale Nyamenle asa nu

Edwɛndolɛ 31:5

Luku 23:46

Ɔwule ɔmaanle awie mɔ

Ayezaya 53:12

Maake 15:37

Ɔduale ɛkpɔnedeɛ ne mɔɔ ɔbaye ɛtane yeavi ɛkɛ la

Ayezaya 53:12

Mateyu 20:28

Bɛambu ye bowule nu

Edwɛndolɛ 34:20

Dwɔn 19:31-​33, 36

Bɛwɔle ye atwɛ

Zɛkalaya 12:10

Dwɔn 19:33-​35, 37

Bɛziele ye wɔ sukoavolɛma avinli

Ayezaya 53:9

Mateyu 27:57-​60

Bɛdwazole ye bɛvile ewule nu

Edwɛndolɛ 16:10

Gyima ne 2:29-31

Bɛvale awie bɛziele ahenle mɔɔ yele ye maanle la agyakɛ anu

Edwɛndolɛ 109:8

Gyima ne 1:​15-​20

Ɔde Nyamenle asa fema zo

Edwɛndolɛ 110:1

Gyima ne 2:​34-​36

^ McClintock and Strong’s Cyclopedia ne ka kɛ: “Menli ekyi bie ala a su kpolera kɛ Dwuu abusua ekpunli ne anwo kɛlɛtokɛ amminli wɔ Gyɛlusalɛm ɛzɛkyelɛ ne anu a, emomu kolaa na bɛazɛkye ye la.”

^ Hibulu duma Yimanoɛle mɔɔ abo kile “Nyamenle Nee Yɛ De” la maa yɛnwu gyima mɔɔ Gyisɛse di kɛ Mɛzaya la. Azɛlɛ ye azo mɔɔ ɔrale nee gyima mɔɔ ɔyɛle la hilele kɛ Nyamenle nee Ye azonvolɛ de.​—Luku 2:​27-​32; 7:​12-​16.

^ Ɔkɛyɛ kɛ Edwɛkɛkpɔkɛ “Nazalɛtenli” ne vi Hibulu edwɛkɛ neʹtser mɔɔ kile “ɛnyelɛ” la anu

^ Saa ɛkpondɛ Baebolo nu mgbondabulɛ mɔɔ fale ɛvolɛ 29 Y.M. la anwo a, nea edwɛkɛ “Kɛzi Daneɛle Ngapezo ne Ka Mɛzaya ne Ɛralɛ nwo Edwɛkɛ La.”

^ Ngapezo ɛhye wɔ Zɛkalaya buluku ne anu, noko Baebolo kɛlɛvolɛ Mateyu hanle kɛ “bɛluale ngapezonli Gyɛlɛmaya anwo zo bɛhanle.” (Mateyu 27:9) Ɔbayɛ kɛ, ɔyɛ a bɛfa Gyɛlɛmaya buluku ne bɛdimoa Ngɛlɛlera ne foa mɔɔ bɛfɛlɛ ye “Ngapezoma ne” la anyunlu. (Luku 24:44) Ɔbayɛ kɛ Mateyu vale “Gyɛlɛmaya” ziele ɛkɛ ne maanle zɔhane mbuluku ne mɔ amuala mɔɔ Zɛkalaya buluku ne boka nwo la.