Asoo Mɛzaya Ne Anwo Ngapezo Maa Ɔda Ali Kɛ Gyisɛse A Le Mɛzaya Ne Ɔ?
Baebolo ne bua kɛ
Ɛhɛe. Mɔɔ Gyisɛse wɔ azɛlɛ ye azo la, ngapezo dɔɔnwo mɔɔ fale “Mɛzaya, Adekilevolɛ ne” mɔɔ bayɛ “ewiade ne Ngoanedievolɛ” la rale nu wɔ ɔ nwo zo. (Daneɛle 9:25 NW; 1 Dwɔn 4:14) Wɔ Gyisɛse ewule nzi bɔbɔ, ngapezo mɔɔ bɛhanle bɛvanenle Mɛzaya ne anwo la rale nu wɔ ɔ nwo zo.—Edwɛndolɛ 110:1; Gyima ne 2:34-36.
“Mɛzaya” abo kile duzu?
Hibulu edwɛkɛkpɔkɛ Ma·shiʹach (Mɛzaya) nee Giliki edwɛkɛkpɔkɛ Khri·stos (Kelaese) amuala abo kile “Awie Mɔɔ Bɛkpokpa Ye.” Yemɔti, “Gyisɛse Kelaese” abo kile “Gyisɛse mɔɔ bɛkpokpa ye,” anzɛɛ “Gyisɛse ne mɔɔ le Mɛzaya la.”
Wɔ tete ne, ɛnee bɛwola nwole bɛgua menli ati zo bɛfa bɛkpokpa bɛ bɛkile kɛ, bɛmaa bɛ tumi anzɛɛ nwolɛ adenle titili bie. (Sɛlɛvolɛma 8:12; 1 Samoɛle 16:13) Nyamenle a kpale Gyisɛse kɛ ɔyɛ Mɛzaya a, na ɔle gyinlabelɛ mɔɔ tumi kpole wɔ nu. (Gyima ne 2:36) Noko bɛanva nwole a bɛkpokpale Gyisɛse a, emomu Nyamenle a vale ye sunsum nwuanzanwuanza ne kpokpale ye a.—Mateyu 3:16.
Asoo Mɛzaya ne anwo ngapezo bahola ara nu wɔ menli dɔɔnwo anwo zo?
Kyɛkyɛ. Kɛ mɔɔ asolo awie biala asa anu ngɛlɛlera la, zɔhane ala a Baebolo ngapezo mɔɔ fale Mɛzaya anzɛɛ Kelaese ne anwo la rale nu wɔ sonla ko pɛ anwo zo a. Noko Baebolo ne bɔ kɔkɔ kɛ, “adalɛ Kelaesema nee adalɛ ngapezoma badwazo na bɛbayɛ sɛkɛlɛneɛ mgbole nee nwanwane ninyɛne bɛava bɛabɛlɛbɛla menli, na saa bɛyɛ na ɔkɛyɛ boɛ a, bɛabɛlɛbɛla bɛdabɛ mɔɔ bɛkpa bɛ la bɔbɔ.”—Mateyu 24:24.
Mɛzaya ne bahola ara kenle bie ɔ?
Kyɛkyɛ. Baebolo ne hanle dole ɛkɛ ne kɛ, Mɛzaya ne bayɛ Belemgbunli Devidi mɔɔ vi Yizilayɛ la abozonli. (Edwɛndolɛ 89:3, 4) Noko Dwuuma kɛlɛtokɛ mɔɔ maa bɛnwu Devidi abusua ɛlɔnwɔne ne la ɛminli, bie a bɛzɛkyele ye wɔ mekɛ mɔɔ Wulomuma honle vale Gyɛlusalɛm wɔ ɛvolɛ 70 Y.M. la. * Ɔvi mekɛ zɔhane, awie biala ɛtɛkolale ɛtɛkilele kɛ ɔvi Devidi abusua ɛlɔnwɔne ne anu. Noko ɛnee zɔhane kɛlɛtokɛ ne wɔ ɛkɛ wɔ Gyisɛse mekɛ zo, na ye agbɔvolɛ bɔbɔ angola anzu kpolera kɛ ɔnvi Devidi abusua ɛlɔnwɔne ne anu.—Mateyu 22:41-46.
Mɛzaya ne anwo ngapezo nyɛ a wɔ Baebolo ne anu a?
Yɛnrɛhola yɛnrɛha Mɛzaya ne anwo ngapezo mɔɔ wɔ Baebolo ne anu la dodo. Kɛ neazo la, wɔ Ngɛlɛlera mɔɔ ka Mɛzaya ne anwo edwɛkɛ wienyi bɔbɔ la anu, asolo kɛzi awie biala badia ngapezo edwɛkɛ ne mɔ a. Kɛ neazo la, Ayezaya 53:2-7 ka Mɛzaya ne anwo ngapezo edwɛkɛ ngakyile dɔɔnwo. Bie mɔ badia ye kɛ ɔ muala le Mɛzaya ne anwo ngapezo edwɛkɛ ko yɛɛ bie mɔ badia edwɛkɛ ne ngoko ngoko.
Mɛzaya ne anwo ngapezo bie mɔ mɔɔ rale nu wɔ Gyisɛse anwo zo la
Ngapezo |
Ɛleka mɔɔ ɔwɔ |
Kɛzi ɔrale nu |
---|---|---|
Ebileham abozonli |
||
Ebileham ara Ayezeke abozonli |
||
Bɛwole ye wɔ Yizilayɛ, Dwuda abusua nu |
||
Ɔvi Belemgbunli Devidi abusua nu |
||
Raalɛ mɔɔ ɛnze nrenyia a wole ye a |
||
Bɛwole ye wɔ Bɛtelɛhɛm |
||
Bɛvɛlɛle Ye Yimanoɛle * |
||
Ɔbɛlɛle ɔ nwo aze |
||
Bɛhunle ngakula wɔ mekɛ mɔɔ bɛwole ye la |
||
Bɛvɛlɛle ye bɛvile Yigyibiti |
||
Bɛvɛlɛle ye Nazalɛtenli * |
||
Ɛbɔfoɔ limoale ɔ nyunlu |
||
Bɛkpokpale ye kɛ Mɛzaya wɔ ɛvolɛ 29 Y.M. * |
||
Nyamenle liele ye dole nu kɛ ɔ Ra |
||
Ɔnyianle Nyamenle sua ne anwo ɛhulolɛ |
||
Ɔbɔle edwɛkpa ne nolo |
||
Ɛzonlenlɛ gyima mɔɔ ɔyɛle ye wɔ Galeli la maanle wienyi kpole bie dale |
||
Ɔyɛle nwanwane ninyɛne kɛ Mosisi la |
||
Ɔlale Nyamenle nzuzulɛ ali kɛ Mosisi la |
||
Ɔyɛle menli dɔɔnwo ayile |
||
Yeandwe adwenle yeangɔ ɔ nwo zo |
||
Ɔnwunle mɔɔ ɛlɛnwu amaneɛ la anwunvɔne |
||
Ɔlale Nyamenle pɛlepɛlelilɛ ne ali |
||
Nwanwane, Folɛtuvolɛ |
||
Ɔbɔle Gyihova duma ne nolo |
||
Ɔvale ndonwo ɔlile gyima |
||
Adekilevolɛ |
||
Menli dɔɔnwo anlie ye ando nu |
||
Azedolɛ bolɛ |
||
Menli kpole ye |
||
Bɛkpɔle ye mgbane gyɛne |
||
Ɔdɛnlanle asoaso zo ɔhɔle Gyɛlusalɛm |
||
Ngakula yele ye ayɛlɛ |
||
Ɔrale wɔ Gyihova duma nu |
||
Ɔ gɔnwo kpalɛ hakyile ɔ nzi zile ye |
||
Bɛyele ye bɛmaanle bɛliele dwɛtɛ fufule 30 * |
||
Agɔnwolɛma kpole ye |
||
Bɛkpondɛle daselɛ adalɛ bɛtiale ye |
||
Yeambuke ɔ nloa wɔ ɛzonledolɛma anyunlu |
||
Bɛdole nyɛlɛ ɔ nyunlu |
||
Bɛvale baka bɛbɔle ɔ ti zo |
||
Bɛbilale ye empele |
||
Yeanzi menli mɔɔ bɔle ye la adenle |
||
Arane mgbanyima hɔle ɔ ti akpame |
||
Bɛbɔle ye baka nu |
||
Bɛguale ye tɛladeɛ ne anwo ma (bɛdole kyakya) |
||
Bɛdianle ye bɛbokale mɛladonlɛma anwo |
||
Bɛyɛle ye aholoba |
||
Ɔnwunle amaneɛ ɔmaanle ɛtanevolɛma |
||
Ɔzɔho kɛ Nyamenle kpole ye |
||
Bɛmaanle ye pɔyezen nee nzanvinli kɛ ɔnlo |
||
Nzuhɔne hunle ye kolaa na yeawu |
||
Ɔvale ye ngoane ɔwulale Nyamenle asa nu |
||
Ɔwule ɔmaanle awie mɔ |
||
Ɔduale ɛkpɔnedeɛ ne mɔɔ ɔbaye ɛtane yeavi ɛkɛ la |
||
Bɛambu ye bowule nu |
||
Bɛwɔle ye atwɛ |
||
Bɛziele ye wɔ sukoavolɛma avinli |
||
Bɛdwazole ye bɛvile ewule nu |
||
Bɛvale awie bɛziele ahenle mɔɔ yele ye maanle la agyakɛ anu |
||
Ɔde Nyamenle asa fema zo |
^ McClintock and Strong’s Cyclopedia ne ka kɛ: “Menli ekyi bie ala a su kpolera kɛ Dwuu abusua ekpunli ne anwo kɛlɛtokɛ amminli wɔ Gyɛlusalɛm ɛzɛkyelɛ ne anu a, emomu kolaa na bɛazɛkye ye la.”
^ Hibulu duma Yimanoɛle mɔɔ abo kile “Nyamenle Nee Yɛ De” la maa yɛnwu gyima mɔɔ Gyisɛse di kɛ Mɛzaya la. Azɛlɛ ye azo mɔɔ ɔrale nee gyima mɔɔ ɔyɛle la hilele kɛ Nyamenle nee Ye azonvolɛ de.—Luku 2:27-32; 7:12-16.
^ Ɔkɛyɛ kɛ Edwɛkɛkpɔkɛ “Nazalɛtenli” ne vi Hibulu edwɛkɛ neʹtser mɔɔ kile “ɛnyelɛ” la anu
^ Saa ɛkpondɛ Baebolo nu mgbondabulɛ mɔɔ fale ɛvolɛ 29 Y.M. la anwo a, nea edwɛkɛ “Kɛzi Daneɛle Ngapezo ne Ka Mɛzaya ne Ɛralɛ nwo Edwɛkɛ La.”
^ Ngapezo ɛhye wɔ Zɛkalaya buluku ne anu, noko Baebolo kɛlɛvolɛ Mateyu hanle kɛ “bɛluale ngapezonli Gyɛlɛmaya anwo zo bɛhanle.” (Mateyu 27:9) Ɔbayɛ kɛ, ɔyɛ a bɛfa Gyɛlɛmaya buluku ne bɛdimoa Ngɛlɛlera ne foa mɔɔ bɛfɛlɛ ye “Ngapezoma ne” la anyunlu. (Luku 24:44) Ɔbayɛ kɛ Mateyu vale “Gyɛlɛmaya” ziele ɛkɛ ne maanle zɔhane mbuluku ne mɔ amuala mɔɔ Zɛkalaya buluku ne boka nwo la.