Skip to content

Al lor tablo konteni

SAPIT DIZNEF

Enn Bon Papa ek enn Zom Ki Ena Lafwa

Enn Bon Papa ek enn Zom Ki Ena Lafwa

1, 2. (a) Ki bann sanzman pe atann Joseph ek so fami? (b) Ki move nouvel Joseph inn bizin anons so madam?

JOSEPH avoy enn dernie pake lor ledo so bourik. Li kares bourik-la ek anmemtan li zet enn koudey toutotour. Soley pankor leve, partou nwar dan lavil Bethléhem. Li bien trakase, sirman li pe pans sa long larout ki li ena pou fer la. Li bizin al l’Égypte​—enn pei etranze kot tou dimounn koz enn lot lang, ek ena diferan kalite koutim. Kouma so ti fami pou kapav adapte ar tou sa bann sanzman-la?

2 Kouma li pou anons Marie, so madam ki li bien kontan, sa move nouvel-la? Li pran so kouraz, ek li explik Marie ki enn anz inn transmet li enn mesaz ki sorti kot Bondie, atraver enn rev. Lerwa Hérode pe anvi touy zot garson! Zot bien bizin ale deswit. (Lir Matthieu 2:13, 14.) Marie santi so de lebra tonbe. Kifer eski enn kikenn pou anvi touy so ti garson ki inosan? Ni li, ni Joseph pa pe arive konpran. Me zot ena konfians an Jéhovah, alor deswit zot prepar zot pou ale.

3. Dekrir depar Joseph ek so fami. (Get osi zimaz.)

3 Lavil Bethléhem pe dormi lor so de zorey. Personn pa kone ki pe arive. San fer okenn tapaz, Joseph ek Marie ansam avek Jésus, pran larout pou al ver lesid. Alor ki ver les, pe koumans fer deplizanpli kler, Joseph pe demann limem ki pou ariv zot aster. Kouma sa sinp ti sarpantie-la pou kapav protez so fami kont bann lafors bien-bien pwisan? Kouma li pou donn so fami seki li bizin? Eski li pou reisi ranpli mision bien difisil ki Bondie Jéhovah inn konfie li? Eski li pou reisi pran swin ek elve sa zanfan ki pa kouma tou lezot zanfan la, ek donn li enn bon ledikasion? Anou gete kouma Joseph inn reisi fer fas ar tou sa bann difikilte-la, ek kifer bann papa zordi, ek nou tou, bizin imit so lafwa.

Joseph Protez So Fami

4, 5. (a) Ki kitsoz finn sanz lavi Joseph net? (b) Ki lasirans enn anz finn donn Joseph?

4 Joseph ti fianse avek Marie, tifi Héli, de-trwa mwa avan, dan so vilaz, Nazareth. Li ti konn Marie bien. Li ti kone ki se enn zennfi bien serye ki kontan Jéhovah. Me zame li ti panse ki apre zot fiansay so lavi pou sanze net, enn sel kout. Li aprann ki Marie ansint. Li ena lintansion pou divors avek li an sekre pou pa fer enn skandal. * Me, enn anz koz ar li dan enn rev ek explik li ki Marie inn tom ansint gras-a lespri sin Jéhovah. Anz-la azoute ki sa zanfan-la pou “sap so pep dan pese.” Anplis li donn Joseph sa lasirans-la: “Pa per pou amenn Marie, to madam, lakaz kot twa.”​—Mat. 1:18-21.

5 Joseph, ki enn zom drwat ek obeisan, fer exakteman seki sa anz-la dir li. Li aksepte pli gran responsabilite ki ena: elve ek okip enn garson ki pa pou li, garson ki Bondie pli kontan. Inpe plitar, pou obeir enn lord ki lanperer ti done, li ek so madam ki ansint, al Bethléhem pou al fer zot anrezistre. Se la ki zot zanfan ne.

6-8. (a) Ki levennman finn amenn lezot sanzman dan lavi Joseph ek so ti fami? (b) Kouma nou kone ki se Satan ki’nn fer sa “zetwal-la” aparet? (Get osi not.)

6 Joseph ek so fami pa retourn Nazareth. Okontrer, zot res dan Bethléhem, ki trouv apepre dis kilomet ar Jérusalem. Zot pov, me Joseph fer tou pou protez Marie ek Jésus. Li fer tou pou ki zot pa tom dan lamizer ek zot soufer. Bien vit, zot amenaz dan enn ti lakaz. Lerla, alor ki Jésus nepli enn tibaba, kitfwa li ena apepre enn an, zot lavi boulverse ankor enn fwa.

7 De-trwa misie vinn kot zot. Se bann astrolog ki sorti l’Orient, kitfwa dan enn lavil bien lwin dan Babylone. Zot inn swiv enn “zetwal” ki’nn diriz zot ver lakaz Joseph ek Marie. Avek boukou respe, sa bann zom-la prezant zotmem. Zot inn vinn get fitir lerwa bann Zwif.

8 Ki zot konsian ouswa non, sa bann astrolog-la inn met lavi Jésus an danze. Sa “zetwal” ki zot inn trouve la, finn diriz zot dabor ver Jérusalem, pa ver Bethléhem. * Laba, zot dir Lerwa Hérode ki zot pe rod enn zanfan ki pou vinn fitir lerwa bann Zwif. Kan Hérode tann sa, so zalouzi monte ek li bwi ar koler.

9-11. (a) Dan ki fason bann lafors boukou pli for ki Hérode ek Satan, ti pe azir? (b) Kouma bann zistwar dekrir zot vwayaz pou al l’Égypte?

Me, erezman lezot lafors ki boukou pli for ki Hérode ek Satan, ti pe azir. Dan ki fason? Kan bann viziter-la inn trouv Jésus ek so mama, zot inn donn bannla bann kado, san ki zot demann kitsoz an-retour. Enn sel kout, Joseph ek Marie retrouv zot avek enn kantite kitsoz rar ek bien ser kouma “lor, loliban, lamir (myrrhe).” Sirman zot ti santi zot bien drol! Bann astrolog-la ena lintansion pou retourn kot Hérode pou dir li kot zanfan-la ete. Me, Jéhovah intervenir. Dan enn rev, li dir zot pran enn lot semin pou retourn kot zot.​—Lir Matthieu 2:1-12.

10 Enn tipe apre ki bann astrolog-la inn ale, enn anz averti Joseph. Li dir li: “Leve, pran sa ti zanfan-la ek so mama ek sove al l’Égypte, ek res laba ziska ki mo fer twa kone; parski Hérode pre pou rod sa ti zanfan-la pou touy li.” (Mat. 2:13) Parey kouma nou’nn trouve koumansman, deswit Joseph obeir. Li pran so fami li al l’Égypte. Pena nanye pli inportan ki lavi sa zanfan-la. Avek bann kado ki sa bann astrolog-la inn donn zot, asterla Joseph kapav pran swin so fami dan l’Égypte.

Joseph pa ti ezite pou sakrifie limem zis pou protez so zanfan

11 Bien plitar, bann dimounn inn invant tou kalite zistwar lor sa vwayaz-la. Zot dir swadizan Jésus ti fer enn mirak pou ki sa vwayaz-la vinn pli kourt. Zot dir osi ki li ti fer bann brigan sove, ek li ti donn lord enn pie dat pou verse pou donn so mama bann frwi. * Me an realite, sa vwayaz-la ti bien long ek bien dir. Zot ti pe al dan enn pei ki zot pa kone ditou.

Joseph inn sakrifie so konfor personel pou protez so fami

12. Kouma bann paran kapav imit Joseph?

12 Bann paran kapav aprann boukou ar Joseph. Li pa’nn ezite pou abandonn so travay ek sakrifie so konfor personel pou protez so fami. Li kler ki li ti konsider so fami kouma enn kado Jéhovah. Azordi, bann paran bizin elve zot zanfan dan enn lemond danzere, kot sak zour zot expoze ar bann move linflians ki kapav gat zot lavi. Me li enn vre plezir pou trouv bann paran kouma Joseph ki bien deside pou protez zot zanfan kont sa bann move linflians-la. Sa bann paran-la merit tou nou felisitasion!

Joseph Pran Swin So Fami

13, 14. Kifer Joseph ek Marie inn retourn Nazareth?

13 Li paret ki Joseph ek so fami pa’nn res lontan dan l’Égypte, parski zis inpe letan apre, enn anz fer Joseph kone ki Hérode inn mor. Joseph ek so fami retourn dan pei kot li’nn ne, seki realiz profesi ki ti anonse ki Jéhovah pou apel so Garson “depi l’Égypte.” (Mat. 2:15) Me kot zot pou al reste asterla?

14 Joseph bien pridan. Li ena rezon pou per Archélaüs, ki’nn ranplas lerwa Hérode, parski li osi li enn zom bien kriyel, ki pa per pou touy lezot. Lespri Bondie gid Joseph pou ki li ek so fami al ver lenor, lwin ar Jérusalem ek bann konplo ki ena dan sa lavil-la. Zot retourn Nazareth ki dan Galilée, kot zot ti pe reste avan. Se la ki Joseph ek Marie instal zot avek zot ti fami.​—Lir Matthieu 2:19-23.

15, 16. Kouma Joseph so travay ti ete, ek ki zouti li ti pe servi?

15 Zot amenn enn ti lavi sinp, me zot lavi pa touzour fasil. Joseph enn sarpantie. (Mat. 13:55) Sa lepok-la, enn sarpantie ti fer diferan kalite travay avek dibwa kouma par exanp, koup bann pie, sarye bann tron. Apre sa, li ti met bann tron-la sek pou kapav servi li pou aranz bann lakaz, bato, saret, larou, zoug, ek tou sort kalite zouti pou travay later. Sa ti enn travay bien dir. Souvan li ti travay devan so lakaz ouswa dan enn latelie pre ar so lakaz.

16 Joseph servi diferan kalite zouti ek sirman, ena sertin ki so papa ti donn li. Kitfwa li servi enn leker, enn fil-a-plon, enn lakord pou trase, enn lars, enn lasi, enn marto, enn maye, bann sizofin ek pwinson. Li servi osi diferan lakol ek enn-de koulou, mem si sa ti kout ser.

17, 18. (a) Ki Jésus ti aprann avek so papa adoptif? (b) Kifer Joseph ti bizin travay ankor plis?

17 Mazinn Jésus, ki ankor enn ti garson, pe get so papa adoptif travay. Lizie gran ouver, li pe get sak ti mouvman ki Joseph pe fer. Li pe admir lafors ki li ena dan so bann gran zepol, dan so bann lebra bien miskle, fason ki li pe manie bann zouti, ek lasirans ki reflekte dan so lizie. Sirman Joseph pe montre so garson kouma pou fer bann sinp ti travay, kouma par exanp, poli dibwa avek lapo pwason ki’nn sek. Li explik li osi diferans ki ena ant bann dibwa ki li servi, kouma par exanp dibwa sycomore, dibwa chêne, ek dibwa pie zoliv.

Joseph ti form so garson pou vinn enn sarpantie

18 Jésus remarke osi ki sa de lame bien solid ki koup bann pie, prepar bann madriye ek donn bann gro kout marto pou asanble bann plans ansam la, se osi bann lame bien dous ki kapav kares ek rekonfort li, so mama, ek so bann frer-ser. Wi, apart Jésus, Joseph ek Marie ti gagn omwin sis zanfan ankor. (Mat. 13:55, 56) Joseph bizin travay ankor pli dir pou li kapav pran swin ek nouri zot tou.

Joseph ti konpran ki li bizin sirtou nouri so fami lor plan spiritiel

19. Ki Joseph inn fer pou nouri so fami lor plan spiritiel?

19 Me, Joseph konpran ki li bizin sirtou nouri so fami lor plan spiritiel. Alor, li pran letan pou koz avek so bann zanfan lor Jéhovah ek So lalwa. Ansam avek Marie, zot amenn zot bann zanfan regilierman dan sinagog, kot ti pe lir ek explik Lalwa Mozaik. Kan zot sorti dan sinagog, sirman Jésus ena enn kantite kestion ek Joseph fer tou seki li kapav pou reponn li. Joseph amenn zot osi dan bann fet relizie dan Jérusalem. Sak lane, pou Pâques, Joseph bizin fer enn vwayaz 120 kilomet, ki pran anviron de semenn, pou li al dan tanp, selebre sa fet-la, ek apre retourn kot li.

Joseph ti ena labitid pou amenn so fami dan tanp Jérusalem

20. Kouma bann sef fami kapav imit Joseph?

20 Zordi, bann sef fami imit Joseph. Mem si zot travay dir pou donn zot fami tou seki zot bizin lor plan materyel, zot priorite se ansegn zot zanfan lor Jéhovah. Zot kas zot an kat pou fer ladorasion an fami ek pou amenn zot zanfan renion ek lasanble. Parey kouma Joseph, zot kone ki samem pli meyer linvestisman zot kapav fer pou zot zanfan.

“Bien Trakase”

21. (a) Kouma lanbians ti ete kan Joseph so fami ti pe al fet Pâques? (b) Kan eski Joseph ek Marie al realize ki Jésus pa avek zot?

21 Asterla ki Jésus ena 12 an, Joseph pran so fami pou al selebre Pâques dan Jérusalem parey kouma li abitie fer. Nou dan sezon printan. Enn ti divan leze pe sirkile ek partou bien kolore parski bann plant ek bann fler inn reviv. Bann gran fami pe fer sa vwayaz-la ansam dan bann long karavann ek ena enn gran lanbians fet. Amezir ki zot mont bann kolinn, kot ena mwins verdir, ki pou amenn zot Jérusalem, boukou koumans sant bann psaume. (Ps. 120-134) Lavil Jérusalem deborde! Plizir santenn milye dimounn inn vinn la. Apre fet Pâques, nou kapav trouv bann fami dan zot karavann pe pran semin retour. Joseph ek Marie bien okipe. Alor kitfwa zot panse ki Jésus ansam avek lezot manb zot fami. Se zis apre enn zour vwayaz antie ki zot al realize ki Jésus pa avek zot!​—Luc 2:41-44.

22, 23. (a) Ki Joseph ek Marie fer kan zot nepli trouv Jésus? (b) Ki Marie dir kan finalman li reisi trouv Jésus?

22 Zot abriti, zot rod Jésus kouma fou! Zot fer demi-tour zot retourn Jérusalem. Sa mem lavil-la enn sel kout paret bizar: pena mem dimounn. Pandan de zour zot kriye Jésus avek enn gran tristes dan zot lavwa. Kitfwa zot pe demann zotmem: ‘Kot mo garson kapav ete?’ Lor trwaziem zour, sirman Joseph koumans panse ki li pa’nn reisi asim sa responsabilite sakre ki Jéhovah ti donn li la. Finalman, zot retourn dan tanp ankor enn fwa pou al rod Jésus. Anfin, zot reisi trouv li! Li pe asize dan enn lasal omilie bann dimounn ki bien konn Lalwa. Joseph ek Marie pous enn gran soupir. Zot soulaze!​—Luc 2:45, 46.

23 Me ki Jésus pe fer parmi tou sa bann ansegnan-la? Li pe ekout zot ek pe poz zot enn kantite kestion. Sa bann zom-la etone par so lintelizans ek so bann repons. Marie ek Joseph res kwak! Labib pa dir nou kouma Joseph reazir, me seki Marie dir montre bien seki zot toulede ti resanti sa ler-la: “Mo garson, kifer to’nn fer koumsa ar nou? To papa ek mwa nou ti bien trakase, nou ti pe rod twa kouma fou.”​—Luc 2:47, 48.

24. Kouma Labib dekrir bien responsabilite bann paran?

24 Avek zis de-trwa kout pinso, Labib desinn dan enn fason bien realist responsabilite bann paran. Li enn vre defi, mem avek enn zanfan parfe! Dan sa lemond bien danzere kot nou pe viv la, ena dekwa pou bann mama-papa trakase koumsa. Me sa ti epizod-la donn zot lasirans ki Jéhovah konn bien bann defi ki zot bizin fer fas.

25, 26. (a) Ki Jésus reponn so paran? (b) Ki lefe sa bann parol-la ena lor Joseph?

25 Jésus inn al dan tanp; sel landrwa kot li pou santi li pli pros ar so Papa Jéhovah, ki dan lesiel. Laba, kouma enn leponz, li’nn absorb tou seki ti pe ansegne lor Jéhovah. Kan finalman so bann paran trouv li, avek boukou respe ek sinserite, li reponn: “Kifer eski zot ti bizin rod mwa? Eski zot pa kone ki mo bizin dan lakaz mo Papa?”​—Luc 2:49.

26 Sirman sa bann parol-la revinn dan lespri Joseph plizir fwa. Sak fwa ki li pans sa, li resanti enn gran fierte. Sa li normal, parski li’nn donn boukou lapenn pou ed so garson adoptif konsider Jéhovah kouma so papa. Deza la, alor ki Jésus ankor enn ti garson, li’nn fini konpran sinifikasion sa mo “papa” la, ek santiman ki asosie avek sa. Sirman se bann lane ki li’nn pase avek Joseph ki’nn ed li devlop sa bann santiman-la.

27. Ki privilez to ena antan ki enn papa, ek kifer to bizin mazinn lexanp Joseph?

27 Si to enn papa, eski to realize ki to ena enn gran privilez pou ed to zanfan konpran ki ete enn papa, setadir enn kikenn ki kontan ek ki protez so zanfan? Asterla, fer koumadir to ena bann zanfan adoptif, ouswa apre enn deziem maryaz to retrouv twa avek bann zanfan ki pa pou twa. Alor, imit lexanp Joseph ek konsider sak zanfan kouma enn kikenn ki ena valer pou twa. Ed zot pou vinn pros ar Jéhovah, zot Papa ki dan lesiel.​Lir  Éphésiens 6:4.

Joseph Kontign Persevere Avek Fidelite

28, 29. (a) Ki Luc 2:51, 52 aprann nou lor Joseph? (b) Kouma Joseph inn ed so garson pou “kontign gagn plis sazes”?

28 Labib donn nou zis enn-de ti detay lor leres lavi Joseph. Me, sa bann linformasion-la, merit tou nou latansion. Labib dir ki Jésus “ti kontign soumet ar” so bann paran. Li dir osi ki “Jésus ti pe kontign gagn plis sazes, faver Bondie ek bann zom, ek li ti kontign grandi lor plan fizik.” (Lir Luc 2:51, 52.) Ki sa bann parol-la montre nou lor Joseph? Sa montre ki li ti pe kontign pran latet dan so lakaz, parski so garson parfe ti respekte so lotorite ek ti soumet ar li.

29 Labib dir osi ki Jésus ti pe kontign gagn plis sazes. Sirman Joseph ena enn gran rol pou zwe ladan. Dan sa lepok-la, ti ena enn proverb ki bann Zwif ti bien kontan ek ki ankor existe zordi. Sa proverb-la dir ki swadizan zis bann zom ki ti ena boukou letan lib ki ti kapav vremem gagn sazes. Bann ti travayer kouma bann sarpantie, bann fermie, ek bann forzron pa ti ena kapasite pou rann lazistis; ni mem konpran bann proverb. Plitar, Jésus inn prouve ki sa proverb-la bien fos. Kan li ti pli zenn, souvan li ti tann so papa adoptif, ki ti enn sinp ti sarpantie, ansegn li dan enn fason efikas lor lazistis Jéhovah.

30. Ki lexanp Joseph finn kite pou bann sef fami zordi?

30 Nou kapav trouv osi linflians ki Joseph ti ena lor Jésus so devlopman fizik. Joseph ti bien pran swin so garson, akoz sa Jésus ti vinn enn zom for, ki bien ekilibre. Anplis, li ti form so garson pou li vinn bien abil dan so metie. Bann dimounn pa ti zis konn Jésus kouma garson enn sarpantie, me osi kouma enn “sarpantie.” (Marc 6:3) Alor, sa montre ki Joseph ti donn Jésus enn bon formasion. Kouma bann sef fami kapav imit Joseph? Se kan zot ed zot zanfan lor plan fizik ek fer sir ki zot pou kapav debout lor zot prop lipie plitar.

31. (a) Dapre Labib, kan eski Joseph finn mor? (Get  lankadre.) (b) Ki lexanp Joseph inn kite pou nou?

31 Apre batem Jésus, kan li ena anviron 30 an, Labib nepli mansionn Joseph. Li paret ki Marie ti fini vinn vev kan Jésus ti koumans so servis. (Get lankadre “ Kan Eski Joseph Inn Mor?”) Pourtan, Joseph inn les so lanprint, li’nn les enn zoli lexanp. Li ti enn papa ki ti fer tou pou protez ek pran swin so fami, ek li’nn kontign persevere ziska lafin. Tou papa, tou bann sef fami, ek an realite tou Kretien, bizin imit lafwa Joseph.

^ par. 4 Sa lepok-la, bann dimounn ti konsider fiansay kouma enn langazman bien serye, parey kouma maryaz.

^ par. 8 Sa “zetwal-la” pa’nn aparet gras-a enn fenomenn natirel ki pase dan lespas; ni se Bondie ki’nn avoy sa. Li kler ki Satan inn servi enn kitsoz sirnatirel pou fer touy Jésus.

^ par. 11 Labib montre dan enn fason bien kler ki Jésus finn fer so premie mirak, setadir “koumansman bann sign,” selman apre so batem.​—Jean 2:1-11.