Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

ETUKULWA 1

‘Ota popi natango nande okwa fya’

‘Ota popi natango nande okwa fya’

1. Oshike sha li sha imba oukwaneumbo waAdam naEva uye moshikunino shaEden, noshike osho Abel a li a halelela?

ABEL okwa li ta tale oufita weedi daye odo da li da napa nawa kombinga yokeemhunda. Opo nee otashi dulika a li a tala kokule kanini nokwa li a mona ko sha tashi taima. Okwa li e shii kutya oku na omaongamukonda a xwama omundilo taa tanauka nopehe na olufuwo a kelela ondjila yokuya moshikunino shaEden. Ovadali vaye omo va li nale moshikunino osho, ashike paife kava li vali tava dulu okuya mo ile ovana vavo. Kala nee wa fa u wete eexwiki daAbel tadi linyengifwa komhepo eshi ta tanauka a tale pombada ta diladila kombinga yOmushiti waye. Mbela ongaba oyo i li pokati kaKalunga novanhu oi na ngoo fiku i ka dje po? Abel okwa li a halelela i dje po.

2-4. Omeityo lilipi Abel ta popi nafye kunena?

2 Abel ota popi naave kunena. Mbela ou mu udite? Otashi dulika u tye oshinima sha tya ngaho itashi shiiva. Kakele kaasho, omonamati omutivali waAdam oo okwa fya nale pa pita omido dihapu. Okwa ninga po nale ondwi yedu, molwaashi medu okwa kala mo oule womido 6 000 lwaapo. Shi na sha noonakufya, Ombibeli otai hongo kutya “inava shiiva nande sha.” (Omuud. 9:5, 10) MOmbibeli ka mu na nande osha sha popiwa kuAbel. Ndele mbela ongahelipi ta dulu okupopya nafye?

3 Omuyapostoli Paulus okwa li a nwefwa mo a popye shi na sha naAbel a ti: ‘Meitavelo tuu olo, ota popi natango nande okwa fya.’ (Lesha Ovaheberi 11:4.) Abel ota popi nafye okupitila mushike? Okupitila meitavelo. Abel oye omunhu wotete oo a li e na eitavelo la kola. Molwaashi okwa li a ulika eitavelo monghedi ya tongomana, oshihopaenenwa shaye otashi longo nohatu dulu oku shi landula kunena. Ngeenge otwa hopaenene eitavelo laye, kungaho otwa fa tu mu udite ta popi nafye.

4 Oshike hatu lihongo kombinga yaAbel nosho yo eitavelo laye ngeenge Ombibeli oya popya ashike kanini kombinga yaye? Natu ke shi taleni.

Okwa li ko lwopehovelo lounyuni

5. Eendjovo odo Jesus a popya shi na sha naAbel kutya okwa li ko kehovelo lounyuni oda hala okutya shike? (Tala yo eshangelo lopedu.)

5 Abel okwa li a dalwa okudja eshi omunhu wotete opo a li a shitwa. Lwanima Jesus okwa popya kombinga yaAbel kutya okwa li ko ‘kehovelo lounyuni.’ (Lesha Lukas 11:50, 51.) Eshi Jesus a popya ounyuni okwa li ta popi kombinga yovanhu ovo ve na eteelelo lokukulilwa moulunde. Nonande Abel okwa li omutine mokushitwa kwovanhu, Kalunga okwa li e mu tala ko e li omunhu wotete oo a wana okukulilwa. * Osha yela kutya Abel ka li a kulila povanhu ve na enwefe mo liwa.

6. Ovadali vaAbel ova li va tya ngahelipi?

6 Ovanhu ova li va taalela eenghalo dinyikifa oluhodi okudja ashike lwopehovelo lounyuni. Ovadali vaAbel, Adam naEva, otashi dulika va li ve na ondjelo iwa nondjungu. Ashike ova li va ninga epuko la kwata moiti monghalamwenyo yavo. Ova li va wanenena nova li ve na etimaumbwile lokukala nomwenyo fiyo alushe. Opo nee ova li va tukulila Jehova Kalunga oshibofa nova li va tewa mo moshikunino shaEden, osho sha li eduparadisa. Molwaashi ova li va pitifa komesho omahalo avo vene, nokava li nokuli ve na ko nasha neemhumbwe doludalo lavo, ova li va kanifa ewaneneno nomwenyo waalushe. — Gen. 2:15–3:24.

7, 8. Eva okwa li a popya shike eshi Kain a dalwa, notashi dulika a li te lipula nashike?

7 Onghalamwenyo oya li idjuu kuAdam naEva eshi va li vehe li vali moshikunino. Ndele eshi va dala okaana kavo koshiveli, ove ka luka Kain, ile “Oshinima sha likolwa,” na Eva okwa ti: “Ame nde limonena omulumenhu kekwafo lOmwene.” Eendjovo daye otadi ulike kutya otashi dulika a li e na momadiladilo eudaneko olo Jehova a ninga moshikunino, eshi a xunganeka kutya momukainhu wonhumba otamu ka dja ‘oludalo’ olo fiku limwe tali ka hanauna po omunawii oo a li a pukifa Adam naEva. (Gen. 3:15; 4:1) Mbela Eva okwa li ta diladila kutya oye omukainhu oo a popiwa mexunganeko olo nonokutya Kain oye ‘oludalo’ la udanekwa?

8 Ngeenge osho a li ta diladila ngaho, okwa li a puka filufilu. Kakele kaasho, ngeenge vo naAdam ova li hava lombwele Kain oshinima sha tya ngaho eshi ta kulu, ova li ashike ve mu ningifa a kale e na ounhwa. Mokweendela ko kwefimbo, Eva okwa li vali a dala omonamati umwe, ndele ka li a popya eendjovo da yukila kwaado a li a popya eshi a dala Kain. Okaana oko ove ka luka Abel, olo tali ti “Omufudo” ile “Oinima yongaho.” (Gen. 4:2) Mbela ova li ve mu luka ngaho molwaashi vaha li ve na eteelelo la sha muye ngaashi olo va li ve na muKain? Otashi dulika osho ngaho, ashike katu na oushili mwaasho.

9. Oshike osho ovadali kunena tava dulu okulihonga kovadali vetu votete?

9 Ovadali kunena otava dulu okulihonga shihapu kovadali ovo votete. Okupitila meendjovo nomeenghatu doye, mbela oto ka ningifa ovana voye va kale ve na ounhwa, ve hole efimano nove lihole vo vene? Ile oto ke va honga va kale ve hole Jehova Kalunga nokupanga oukaume naye? Shinyikifa oluhodi, ovadali votete ova li va dopa okuwanifa po oshinakuwanifwa shavo. Ndele nande ongaho, oludalo lavo ola li li na eteelelo.

Oshike sha li sha kwafela Abel a kale e na eitavelo muKalunga?

10, 11. Kain naAbel ova li hava longo oilonga yoludi lilipi, naAbel okwa li a kulika oukwatya ulipi?

10 Eshi ovanamati vavali vaAdam tava putuka, otashi dulika a li e va deulila oilonga oyo tai kwafele oukwaneumbo. Kain okwa li a ninga omunamapya ofimbo Abel a li omufita.

11 Ndele Abel okwa li a ninga oshinima shimwe sha fimanenena. Oule womido, okwa kala ta kulike eitavelo, oukwatya wa denga mbada oo lwanima Paulus a ka shanga kombinga yao. Diladila kwaashi. Kape na omunhu oo a li a tulila po Abel oshihopaenenwa shi na sha neitavelo. Ndele mbela ongahelipi a li a dula okukulika eitavelo muJehova Kalunga? Natu ka taleni koinima itatu oyo tashi dulika ya kwafela Abel a kale e na eitavelo la pama.

12, 13. Ongahelipi tashi dulika okunongonona eshito laJehova kwa li kwa kwafela Abel a kulike eitavelo laye?

12 Eshito laJehova. Oshoshili kutya Jehova okwa li a finga edu, e li ningifa li menife omakiya neeshosholo odo da li tadi imbi oimeno i mene nawa. Ndele nande ongaho, ola li hali menifa oikulya oyo ya li ya kwafela oukwaneumbo wooAbel u kale nomwenyo. Ashike oinamwenyo, mwa kwatelwa oudila nosho yo eeshi kada li da fingwa. Eemhunda, omilonga, omafuta, ewangadjo, oilemo, etango, omwedi nosho yo eenyofi nayo kaya li ya fingwa. Abel okwa li a mona apeshe oumbangi oo tau ulike ohole inene, ounongo nosho yo ouwa waJehova Kalunga, oo a shita oinima aishe. (Lesha Ovaroma 1:20.) Nopehe na omalimbililo, okudilonga nolupandu koinima oyo okwa li kwa pameka eitavelo laye.

Okupitila meshito, Abel okwa li a mona ekanghameno leitavelo mOmushiti omunahole

13 Abel okwa li ha longifa efimbo opo a dilonge kombinga yaJehova. Kala nee wa fa u mu wete ta lifa eedi daye. Oilonga yomufita oya kwatela mo okweendaenda. Abel okwa li ha endifa oinamwenyo oyo inambili koikulundudu, momalufilu noku i taulukifa omilonga, ta kongo apa pe na oulifilo muwa, omeva mawa nosho yo onhele iwa okutulumukila. Koinamwenyo aishe oyo Kalunga a shita, eedi odo hadi monika da fa dihe na ekwafo lasha, da fa ashike da shitwa di kale mewiliko nomeameno lovanhu. Mbela Abel okwa li e wete naye a pumbwa ewiliko, eameno nosho yo efiloshisho laKalunga oo omunaendunge noku na eenghono e dule ovanhu aveshe? Nopehe na omalimbililo, okwa kala ha ilikana luhapu kombinga yaasho, nosha li sha pameka eitavelo laye.

14, 15. Omaudaneko aJehova okwa li a ningifa Abel a kale e na shike okudilonga kusho?

14 Omaudaneko aJehova. Adam naEva ove na okukala va li va hokololela ovana vavo kombinga yaasho sha ningwa moshikunino shaEden, osho she va ningifa va tewe mo. Onghee hano, Abel okwa li e na shihapu okudilonga.

15 Jehova okwa ti kutya edu otali ka fingwa. Abel okwa li a mona oushili weendjovo odo molwaashi okwa li e wete omakiya neeshosholo. Jehova okwa li yo a popya kutya Eva ota ka mona oludalo nokuyahama. Abel okwa li natango a mona oushili weendjovo odo, eshi oundenge tava dalwa. Jehova okwa li a popya kutya Eva ota ka kala a hala okuulikilwa ohole nokupewa elitulemo komushamane waye shihe li pandjele nonokutya Adam ote ke mu pangela. Abel okwa li a mona oshinima sha tya ngaho tashi ningwa kuxe naina. Monghalo keshe, Abel okwa li a mona kutya eendjovo daKalunga odi shii okulineekelwa filufilu. Onghee hano, okwa li e na omatomheno a kola okwiitavela momaudaneko aKalunga e na sha ‘noludalo’ olo la li tali ka yukifa oinima oyo ya pengifwa okudja muEden. — Gen. 3:15-19.

16, 17. Oshike osho tashi dulika Abel a li e lihonga kovakerubi vaJehova?

16 Ovapiya vaJehova. Abel ka li a mona oshihopaenenwa shiwa meumbo lavo, ndele ovanhu havo ashike oishitwa inaendunge ya li kombada yedu pefimbo opo. Eshi Adam naEva va tewa mo moshikunino, Jehova okwa li a shilipaleka kutya vo noludalo lavo itava i mo moshikunino. Jehova okwa li a kelelifa poshivelo ovakerubi, ovaengeli ovo ve na ondodo yopombada, tava tanauna omaongamukonda a xwama omundilo nopehe na olufuwo. — Lesha Genesis. 3:24.

17 Diladila nghee Abel a li e udite eshi a li a mona ovakerubi ovo ofimbo a li okamatyona. Molwaashi ova li va djala omalutu opanhu, ova li tava monika ve na eenghono lela. ‘Omaongamukonda’ a xwama omundilo oo alushe a li taa tanauka otaa kumwifa yo. Eshi Abel ta putuka, mbela okwa mwene ngoo efiku limwe ovakerubi va li va fya ounye oilonga yavo noku i fiya po? Hasho nandenande. Oishitwa oyo inaendunge noinaenghono oya kala tai longo oilonga yayo omutenya noufiku nosho yo omido nomido. Abel okwa li e lihonga kutya Jehova Kalunga oku na ovapiya ovayuki novadiinini. Ovakerubi ovo ove mu kwafela yo a mone oudiinini neduliko kuJehova olo laha li mo moukwaneumbo wavo. Nopehe na omalimbililo, oshihopaenenwa shovaengeli osha li sha pameka eitavelo laye.

Monghalamwenyo yaye aishe, Abel okwa li a mona kutya ovakerubi ova li ovapiya vaJehova ovadiinini novaduliki

18. Okushike hatu dulu okukala twa kanghamekela eitavelo letu kunena?

18 Eitavelo laAbel ola li la pamekwa neenghono kokudilonga kwaaishe oyo Jehova a holola kombinga yaye mwene okupitila meshito, momaudaneko aye nosho yo koihopaenenwa yovapiya vaYe. Osha yela kutya ohatu dulu okulihonga shihapu moshihopaenenwa shaye. Otashi hekeleke unene tuu ovanyasha okushiiva kutya otava dulu okukulika eitavelo lashili muJehova, kashi na nee mbudi kutya oilyo ikwao youkwaneumbo oi na eitavelo ile hasho. Molwaashi kunena otu na eshito likumwifi le tu dingilila, Ombibeli ya wana po nosho yo oihopaenenwa ihapu yovanhu veitavelo, ohatu dulu okukala neitavelo la pama.

Omolwashike eyambo laAbel la li la denga mbada?

19. Abel okwa li a uda ko oshili ya fimanenena ilipi?

19 Eshi eitavelo laAbel muJehova la enda tali kulu, okwa li a hala okushiiva nghee ta dulu oku li ulika pailonga. Ndele mbela omunhu wongaho ota dulu okuyandja shike kOmushiti weshito alishe? Oshoshili kutya Kalunga ina pumbwa okupewa oshali ile okukwafelwa sha kovanhu. Mokweendela ko kwefimbo, Abel okwa li a uda ko oshili ya fimanenena oyo kutya ota dulu okuyambela Jehova osho e na sha denga mbada te shi ningi nelinyengotomheno la yuka, nokungaho Xe omunahole ota ka kala a hafa.

Abel okwa li a yandja omayambo e na eitavelo, ndele Kain hasho a li a ninga

20, 21. Jehova okwa li e linyenga ngahelipi eshi Kain naAbel va li va yandja omayambo avo?

20 Abel okwa li a longekida eedi dimwe domoufita waye opo e di yambe po. Okwa li a hoolola mo odo diwa elela, odo da dalwa tete, odo a li a tala ko da denga mbada. Molwaashi Kain naye okwa li a hala okunangekwa noupuna nokuhokiwa kuKalunga, okwa li a yamba po imwe yomoikunomwa yaye. Ndele ka li e shi ninga nelinyengotomheno la fa laAbel. Eyooloko ola li le limonikila mo eshi va li tava yambe omayambo avo.

21 Ovanamati vaAdam aveshe otashi dulika va li hava longifa oaltari nosho yo omundilo eshi tava ningi omaxwikiloyambo avo tashi dulika va li have shi ningi moipafi yovakerubi, ovo va li ovo ashike ve lile po Jehova kombada yedu pefimbo opo. Jehova okwa li a didilika omayambo avo, Ombibeli oya ti: “Omwene okwa tala nokuhokwa Abel noiyandjiwa yaye.” (Gen. 4:4) Ombibeli inai popya kutya Kalunga okwa li a ulika ngahelipi kutya okwa hokwa omayambo aAbel.

22, 23. Omolwashike Jehova a li a hokwa eyambo laAbel?

22 Omolwashike Kalunga a li a hokwa Abel? Mbela okwa li a hokwa eyambo lovene? Abel okwa li a yamba oshinamwenyo, oshishitwa oshinamufudo, a tilashi ohonde yasho i na ondilo oyo i lile po omwenyo. Mbela Abel okwa li ngoo e shii kutya eyambo la tya ngaho oli na ongushu i fike peni? Omido omafele da pita okudja pefimbo laAbel, Kalunga okwa li a longifa eyambo lodi ihe na oshipo opo a faneke eyambo lOmona waye a wanenena, “Odjona yaKalunga,” oyo ohonde yayo ihe na etimba ya li tai ka tika. (Joh. 1:29; Ex. 12:5-7) Ashike Abel ka li e udite ko filufilu eityo lexwikiloyambo nonande okwa li ngoo e shii kutya ohonde yoinamwenyo oi na ongushu ye likalekelwa.

23 Osho tu na oushili musho oshosho kutya Abel okwa li a yamba osho sha denga mbada shomoinima yaye. Jehova ka li ashike a hokwa eyambo ndele okwa li yo a hokwa Abel molwaashi okwa li a yamba eyambo laye e linyengifwa kohole nosho yo keitavelo muJehova.

24. (a) Omolwashike hatu dulu okutya omayambo aKain muo vene kaa li a puka? (b) Omonghedi ilipi Kain a li a fa ovanhu vahapu kunena?

24 Eyambo laKain ola li la yooloka ko kwaalo laAbel. Jehova ‘ka li a tala nohokwe Kain noiyandjiwa yaye.’ (Gen. 4:5) Eyambo laKain mulo vene halo la li la puka, molwaashi Omhango yaKalunga lwanima oya ka pitika ovanhu va yandje eendjayambo, ile tu tye, omayambo oikunomwa. (Lev. 6:14, 15) Ombibeli oya ti kutya ‘oilonga yaKain oya li ii.’ (Lesha 1 Johannes 3:12.) Ngaashi ovanhu vahapu kunena, Kain okwa li ta diladila kutya osha wana ashike okulimonikifa kombada wa fa to longele Kalunga. Okuhe na ohole nosho yo eitavelo kwaye muJehova okwa li kwe limonikila mo diva okupitila meenghatu daye.

25, 26. Jehova okwa li a pa Kain elondwelo lilipi, ndele Kain okwa li a ninga po shike?

25 Eshi Kain a li a mona kutya Jehova ine mu hokwa, mbela okwa li a kendabala e lihonge koshihopaenenwa shaAbel? Hasho, ponhele yaasho, okwa li a handukila neenghono ondenge yaye. Jehova okwa li e wete osho shi li momutima waKain nokwa li a tomhafana naye nelididimiko. Okwa li e mu londwela kutya eenghatu daye otadi ke mu ningifa a nyone sha kwata moiti, nokwa li e mu lombwela kutya ngeenge okwe livele ombedi ota ka ‘yelula omutwe waye,’ nota ka kala e mu hokwa. — Gen. 4:6, 7.

26 Kain ka li a pwilikina komalondwelo aKalunga. Ndele ponhele yaasho, okwa li a pula ondenge yaye oyo ya li ye mu lineekela va ka ende moixwa. Opo nee fimbo ve li moixwa, Kain okwa li a nukila Abel noku mu dipaa. (Gen. 4:8) Kungaho Abel okwa ninga omunhu wotete oo a hepekwa nokudipaelwa eitavelo laye. Nonande okwa dipawa, Jehova ine mu dimbwa.

27. (a) Omolwashike hatu dulu okukala nelineekelo kutya Abel ota ka nyumuka? (b) Ongahelipi hatu dulu okukala noushili kutya ohatu ka mona Abel efiku limwe?

27 Ohonde yaAbel oya li tai kuu koshipala shaKalunga, oku shi popya pafaneko, molwaashi Kalunga oye e na okuhandukila omunyoni. Kalunga okwa li a mona sha yuka okuhandukila Kain omolwenyono laye. (Gen. 4:9-12) Komesho yaaishe, Abel ota popi nafye kunena okupitila meitavelo laye. Okwa kala ashike momwenyo oule womido efele lwaapo, efimbo olo lixupi neenghono okuyelekanifa nefimbo olo ovanhu vopefimbo laye va li hava kala momwenyo, ndele okwa li a longifa nawa onghalamwenyo yaye. Okwa fya e shii kutya oku holike nokwa hokiwa kuXe womeulu, Jehova. (Heb. 11:4) Onghee hano, ohatu dulu okukala noushili kutya oku li meameno momadiladilo aJehova inaa ngabekwa note ke mu nyumunina moparadisa kombada yedu. (Joh. 5:28, 29) Mbela omo to ka kala opo u ke mu mone? Oto dulu oku ke mu mona ngeenge owa kala wa tokola toko okupwilikina eshi ta popi nokuhopaenena eitavelo laye la tongomana.

^ okat. 5 Outumbulilo wOshigreka oo wa tolokwa ‘kehovelo lounyuni,’ otau yandje ediladilo lokukuna ombuto ile okudala. Onghee hano, outumbulilo oo ou na sha noludalo lotete lovanhu. Omolwashike Jesus a popya kutya Abel okwa li ko ‘kehovelo lounyuni,’ ndele ina popya Kain ou woshiveli? Omatokolo neenghatu daKain oda ulika kutya okwa li a tukulila Jehova Kalunga oshibofa. Ngaashi ovadali vaye, Kain ina valulilwa movanhu ovo va kulilwa notava ka nyumunwa.