Preskoči na vsebino

MLADI VPRAŠUJEJO

Kako se lahko spoprimem s smrtjo ljubljene osebe?

Kako se lahko spoprimem s smrtjo ljubljene osebe?

 Ali ti je pred kratkim umrl kdo od prijateljev ali družinskih članov? Če je tako, ti ta članek lahko pomaga spoprijeti se z izgubo.

V tem članku bo obravnavano naslednje:

 Ali je normalno, da imam tako močne občutke?

 Veliko ljudem se med žalovanjem pojavljajo zelo močni občutki in lahko trajajo zelo dolgo.

 »Ne mine dan, da ne bi pomislila na svojega dedka. Čeprav je že dve leti, odkar je umrl, težko zadržujem solze, ko govorim o njem.« (Olivia)

 »Moja babica me je vedno podpirala pri mojih ciljih, ampak žal ni živela dovolj dolgo, da bi videla, kaj vse sem dosegla. Vsakič, ko dosežem kakšen svoj cilj, sem žalostna, ker je ni ob meni.« (Alison)

 Pri procesu žalovanja se ti lahko pojavijo zelo različna čustva. Na primer:

 »Ko mi je umrl stric, sem bila v šoku. To je trajalo kar nekaj časa. Bilo je prvič, da mi je umrl nekdo, ki mi je bil blizu. To je bil res hud udarec.« (Nadine)

 »Na dedka sem bil kar malo jezen, ko je umrl. Sploh ni skrbel za svoje zdravje, čeprav smo mu vsi govorili, da mora.« (Carlos)

 »Ko je moj dedek umiral, so bili ob njem vsi ožji družinski člani, razen mene in moje sestre. Kasneje sem se počutila krivo, ker se nisem poslovila od njega tako, kot sem želela.« (Adriana)

 »V prometni nesreči sta umrla naša draga družinska prijatelja, mož in žena. Z njima smo bili zelo povezani. Vsakič, ko je kdo od mojih družinskih članov šel od doma, sem se bal, da bo tudi on umrl.« (Jared)

 »Pred tremi leti mi je umrla babica. Žal mi je bilo, da nisem z njo preživela več časa, ko je bila še živa.« (Julianna)

 Normalno je, da žalovanje spremljajo šok, jeza, krivda, strah in obžalovanje. Če se počutiš tako, si lahko prepričan, da bodo ta čustva sčasoma postala manj intenzivna. Kako se lahko s temi čustvi spoprimeš sedaj, ko so še zelo močna?

 Kaj mi lahko pomaga pri žalovanju?

 Svoje občutke zaupaj prijatelju. V Svetem pismu piše, da se pravi prijatelj izkaže v stiski. (Pregovori 17:17) Zelo ti bo pomagalo, če se boš z nekom pogovoril o svojih občutkih.

 »Ko ti nekdo umre, je normalno, da žaluješ. Včasih želiš biti sam, ampak lahko se zgodi, da padeš v obup in ne vidiš izhoda. Zato je dobro, da se s kom pogovoriš.« (Yvette)

 Spominjaj se ljubljene osebe. V Svetem pismu piše: »Dobri ljudje prinesejo dobre stvari iz dobrega, ki so ga shranili v svojem srcu.« (Luka 6:45, Zaživi: Sveto pismo – celotna Nova zaveza) Svoje lepe spomine lahko izliješ na papir ali pa narediš album s fotografijami.

 »Odločil sem se, da bom zapisal vse, kar sem se od svojega prijatelja naučil, preden je umrl. Tako mi je njegov zgled še vedno živ pred očmi. Vse to mi je pomagalo spoprijeti se z njegovo smrtjo.« (Jeffrey)

 Poskrbi za svoje zdravje. Sveto pismo pravi, da je dobro, da smo fizično aktivni. (1. Timoteju 4:8) Poskrbi, da se boš dovolj gibal, zdravo jedel in zadosti počival.

 »Ko žaluješ, morda ne razmišljaš jasno, zato pazi, da ne bi zanemarjal svojega zdravja. Še naprej se zadostno prehranjuj in si privošči dovolj spanca.« (Maria)

 Pomagaj drugim. V Svetem pismu piše: »Dajati osrečuje bolj kakor prejemati.« (Apostolska dela 20:35)

 »Skušaj narediti kaj lepega za druge, še posebej za tiste, ki so tako kot ti izgubili ljubljeno osebo. Tako lahko vidiš, da nisi edini, ki trpiš.« (Carlos)

 V molitvi povej Bogu, kaj čutiš. V Svetem pismu piše, da Bog Jehova posluša molitve. (Psalm 65:2) Piše tudi, da »zdravi tiste, ki so strtega srca, obvezuje jim rane«. (Psalm 147:3)

 »Prosi Jehova, naj te podpira in tolaži. Imel boš boljše in slabše dneve, ampak Jehova bo vedno ob tebi.« (Jeanette)

 Imej razumna pričakovanja. Vsak človek žaluje na svoj način. V Svetem pismu na primer beremo o Jakobu, ki je mislil, da je njegov sin umrl. Ko so ga drugi skušali potolažiti, je »tolažbo zavračal«. (1. Mojzesova 37:35) Zato ne bodi presenečen, če žalost kar noče in noče izginiti.

 »Opažam, da me veliko stvari spominja na mamino teto, čeprav je minilo že 15 let, odkar je umrla.« (Taylor)

 Predstavljaj si, da si zlomiš nogo. Bolelo bi te in trajalo bi kar nekaj časa, da se kost zaceli. Poleg tega bi ti zdravnik svetoval, kako lahko pomagaš svojemu telesu, da se zaceli.

 Podobno je, ko okrevaš po boleči »poškodbi« oziroma smrti ljubljene osebe. Trajalo bo kar nekaj časa, da se močni občutki poležejo. Zato bodi potrpežljiv. Preizkusi predloge iz tega članka in boš videl, kaj ti bo najbolj pomagalo.