Slaba novica: Zaradi sramežljivosti lahko zamujaš dobra prijateljstva in zanimiva doživetja.

 Dobra novica: Sramežljivost ni vedno slaba. Lahko ti pomaga, da razmisliš, preden spregovoriš. Zaradi nje si lahko tudi boljši opazovalec in poslušalec.

 Boljša novica: Če si sramežljiv, ni treba, da takšen tudi ostaneš. To, koliko bo sramežljivost vplivala na tvoje življenje, lahko nadziraš. Ta članek ti bo pokazal, kako lahko to storiš.

•  Razmisli o svojih strahovih

•  Kaj lahko storiš?

•  Kaj pravijo tvoji vrstniki?

 Zaradi sramežljivosti te je morda strah že samo pomisliti, da bi z drugimi govoril iz oči v oči. Zato se mogoče počutiš osamljenega, kot da bi bil sam v temni sobi. To je lahko strašljivo. Toda če razmisliš o svojih strahovih, lahko ugotoviš, da so neutemeljeni. Razmisli o treh primerih.

•   Strah št. 1: Ne vem, o čem bi se pogovarjal.

   Dejstvo: Ljudje si bolj zapomnijo to, kako se ob tebi počutijo, kot pa to, kaj si jim povedal. Svoj strah lahko nadziraš tako, da postaneš še boljši poslušalec in se iskreno zanimaš za to, kar želijo drugi povedati.

   V razmislek: Kakšnega prijatelja imaš raje? Takšnega, ki neprestano govori, ali takšnega, ki je dober poslušalec?

•   Strah št. 2: Drugi bodo mislili, da sem dolgočasen.

   Dejstvo: Drugi si bodo o tebi ustvarili mnenje ne glede na to, ali si sramežljiv ali ne. Svoj strah lahko nadziraš. Drugim pomagaj, da te vidijo takšnega, kot si v resnici. Tako si bodo o tebi ustvarili boljše mnenje.

   V razmislek: Morda misliš, da imajo vsi o tebi slabo mnenje. Ali je možno, da se motiš in napačno predvidevaš, da te ne marajo? Če bi druge sodil, da imajo o tebi slabo mnenje, četudi ga v resnici nimajo, bi bilo to krivično.

•   Strah št. 3: Če bom rekel kaj napačnega, se bom osramotil.

   Dejstvo: To se občasno zgodi vsakemu. Svoj strah lahko nadziraš tako, da na takšne napake gledaš kot na priložnost, da drugim pokažeš, da se nimaš za popolnega.

   V razmislek: Ali ne uživaš v družbi ljudi, ki priznajo, da niso popolni?

 Ali si vedel? Nekateri mislijo, da niso sramežljivi, ker pošiljajo veliko tekstovnih sporočil. Toda iskrena prijateljstva je lažje vzpostaviti, ko se z nekom pogovarjaš iz oči v oči. Sherry Turkle, psihologinja in strokovnjakinja, ki preučuje vpliv tehnologije na človeka, pravi: »Z drugimi se bolj povežemo, ko vidimo njihov obraz in slišimo njihov glas.« a

•   Ne primerjaj se z drugimi. Ni ti treba postati ekstrovertirana oseba. Tvoj cilj naj bo, da nadzoruješ svojo sramežljivost, da te ne bi ovirala pri razvijanju prijateljstev in pri tem, da bi doživel kaj lepega.

   »Ni treba, da so pogovori dolgi in izčrpni. Ni treba, da si v središču pozornosti. Enostavno se predstavi komu, ki ga še ne poznaš, in mu postavi nekaj preprostih vprašanj.« (Alicia)

   Svetopisemsko načelo: »Naj vsak dokaže, kakšno je njegovo delo, in tedaj se bo imel česa veseliti glede samega sebe, ne pa da bi se primerjal s kom drugim.« (Galačanom 6:4)

•   Dobro opazuj. Bodi pozoren na to, kako družabni ljudje komunicirajo z drugimi. Kaj jim pri tem pomaga? Česa se izogibajo? Katero njihovo spretnost bi lahko ti razvil?

   »Opazuj ljudi, ki zlahka sklepajo prijateljstva, in se od njih uči. Glej, kako se obnašajo in kaj rečejo, ko nekoga srečajo prvič.« (Aaron)

   Svetopisemsko načelo: »Železo se z železom ostri. Tako človek ostri obraz drugega človeka.« (Pregovori 27:17)

•   Postavljaj vprašanja. Ljudje običajno radi izrazijo svoje mnenje, zato je postavljanje vprašanj dober način, da začneš pogovor. Poleg tega se tako drugi ne bodo osredotočali nate.

   »To, da se pripraviš vnaprej, ti lahko pomaga zmanjšati strah. Pred nekim druženjem se lahko celo spomniš kakšnih tem ali vprašanj, o katerih se boš pogovarjal, tako da spoznavanje novih ljudi ne bo tako stresno.« (Alana)

   Svetopisemsko načelo: »Ne zanimajte se samo zase, ampak tudi za druge.« (Filipljanom 2:4)