Gue na tënë ti yâ ni

Awali so Bible asara tënë ti ala: Nyen la e peut ti manda na ndö ti ala?

Awali so Bible asara tënë ti ala: Nyen la e peut ti manda na ndö ti ala?

Kiringo tënë ti Bible

 Na yâ ti Bible, e yeke wara mbaï ti gbâ ti awali so aye so asi na yâ ti gigi ti ala apeut ti fa na e ye mingi (aRomain 15:4; 2 Timothée 3:16, 17). Mbeti so ayeke sara tënë na ndö ti ambeni wali ni so Bible asara tënë ti ala. Ambeni azia na e anzoni tapande. Me ti ambeni, aye so asi na ala ayeke mbeni gbotongo mê ndali ti e.—1 aCorinthien 10:11; aHébreu 6:12.

  Abigaïl

 Abigaïl ayeke zo wa? Lo yeke lani wali ti Nabal, mbeni koli so ayeke na mosoro mingi me so lo son mingi. Me Abigaïl ayeke ti lo na ndara mingi nga lo yeke sara terê ti lo kete; lo yeke pendere wali nga lo yeke na asarango ye so azia ngia na bê ti Jéhovah.—1 Samuel 25:3.

 Nyen la lo sara lani? Ti kpe ti tene mbeni ye ti sioni asi lani, Abigaïl asara ye na ndara nga lo gbu li ti lo nzoni. Lo na Nabal asara lani kodro na ndo so David ahonde terê ti lo dä. Ade David aga gbia ti Israël na ngoi ni so ape. Na temps so David asi lani na ndo so ala yeke dä, David na azo ti lo abata anyama ti Nabal, tongaso si azo ti nzi anzi ni ape. Me na ngoi so David atokua ambeni zo ti gue ti hunda na Nabal ti mû kobe na ala, Nabal afâ yanga ti mbana na ala, na lo ke ti mû ni na ala. Ye ni ason tâ David ngangu! Tongaso, David amû azo ti lo ti gue ti fâ Nabal na akoli kue so ayeke na yâ ti da ti lo.—1 Samuel 25:10-12, 22.

 Na temps so Abigaïl amä tënë ti ye so koli ti lo asara, lo sara ye hio. Lo mû akobe na azo ti kua ti lo ti tene ala gue na ni na David na azo ti lo, na lo mû peko ti azo ti kua ni ti gue ti voro yanga na David ti sara nzoni bê na ala (1 Samuel 25:14-19, 24-31). Tongana David abâ aye so Abigaïl aga na ni, lo bâ sarango terê kete ti lo nga lo mä awango ti ndara so lo mû ni, lo hinga so Nzapa la asara kua na Abigaïl ti tene na lo ti fâ Nabal na azo ti lo ape (1 Samuel 25:32, 33). Ambeni ngoi kete na pekoni, Nabal akui na David amû Abigaïl ti ga wali ti lo.—1 Samuel 25:37-41.

 Nyen la e peut ti manda na ndö ti Abigaïl? Atâa so Abigaïl ayeke lani pendere mingi nga lo yeke na mosoro, lo bâ terê ti lo kota mingi ape. Ti ga na siriri, lo yeda so a yeke lo la lo sara faute, atâa so a yeke lo ape. Na ngoi so mbeni ngangu tënë alondo, lo leke tënë ni yeke, lo sara ni na ndara, na mbeto ape nga na mbeni fason so ayeke nzoni mingi.

  Dalila

 Dalila ayeke zo wa? Lo yeke lani mbeni wali so Samson atï lo mingi. Samson ayeke lani mbeni juge na kodro ti Israël—aJuge 16:4, 5.

 Nyen la lo sara lani? Akota zo ti kodro ti aPhilistin amû na lo lani nginza tongaso si lo kä Samson na ala, na lo yeda ti mû nginza ni. Nzapa ayeke sara lani kua na Samson ti zi azo ti Israël na gbe ti pasi so aPhilistin ayeke sara lani na ala. A-Philistin awara lani lege ape ti hon Samson na ngangu ndali ti so Samson ayeke lani na mbeni ngangu so ahon gbungo li ti zo (aJuge 13:5). Tongaso, akota zo ti aPhilistin ni aga abâ lani Dalila ti tene lo aidé ala.

 A-Philistin ni amû nginza na Dalila ti tene lo hinga ye so asara si Samson ayeke lani na ngangu mingi so, na Dalila amû nginza ni. Dalila ague na Samson ngbii juska lo wara lege ti hinga secret ti lo ni (aJuge 16:15-17). Na pekoni lo gue lo fa ni na aPhilistin ni, na ala agbu Samson ala bi lo na da ti kanga.—aJuge 16:18-21.

 Nyen la e peut ti manda na ndö ti Dalila? Tapande ti Dalila ayeke mbeni sioni tapande. Ndali ti so lo ye lani nginza mingi a sara si lo pensé gï na lo wani, lo sara ye na handa, nga lo yeke be-ta-zo ape na mbage ti awakua ti Jéhovah Nzapa.

  Déborah

 Déborah ayeke zo wa? Lo yeke lani mbeni prophète-wali so Jéhovah, Nzapa ti Israël, ayeke sara kua lani na lo ti fa na mara ni ye so Lo ye ti tene ala sara. Nzapa asara nga lani kua na lo ti leke atënë so alondo na popo ti amolenge ti Israël.—aJuge 4:4, 5.

 Nyen la lo sara lani? Na mbeto ape, prophète-wali Déborah amû mbage ti awakua ti Nzapa. Na gbe ti fango lege ti Nzapa, lo mû yanga na Barack ti mû aturugu ti Israël ti gue ti tiri na azo ti Canaan so ayeke sara lani pasi na ala (aJuge 4:6, 7). Na temps so Barack ahunda na lo ti tene lo na lo la ague, mbeto asara lo ape, lo londo lo na lo ague.—aJuge 4:8, 9.

 Na peko ti so Nzapa asara si azo ti Israël asö benda, Déborah na Barack ahe mbeni bia so afa peko ti songo benda ti ala ni. Déborah kue amû mbage na yâ ti lekengo bia ni. Na yâ ti bia ni lo sara tënë ti ye so Jaël, mbeni wali so nga asara ye na mbeto ape, asara si ala sö benda na ndö ti azo ti Canaan.—aJuge, chapitre 5.

 Nyen la e peut ti manda na ndö ti Déborah? Déborah ayeke lani mbeni wali so ayeke sara sacrifice ndali ti amba ti lo nga lo yeke sara ye na mbeto ape. Lo yeke encouragé lani amba ti lo ti sara ye so ayeke nzoni na lê ti Nzapa. Tongana azo ni asara ni, lo yeke gonda ala ndali ti ye so ala sara.

  Esther

 Esther ayeke zo wa? Lo yeke mbeni wali Juif so Assuérus, so ayeke gbia ti Perse, asoro lo ti ga gbia-wali.

 Nyen la lo sara lani? Gbia-wali Esther asara kua na ngangu so lo yeke na ni ti kanga lege si a fâ azo ti kodro ti lo kue ape. Lo mä tënë ti mbeni mbela so a sigi lani na ni, so a fa mbeni lango so a doit ti fâ aJuif kue so ayeke na yâ ti kodro-komanda ti Perse. Haman, so ayeke kozo gbenyon-gbia la ayeke na gunda ti sioni mbela so (Esther 3:13-15; 4:1, 5). Grâce na mungo maboko ti Mardochée, so ayeke molenge ti ita ti babâ ti lo, Esther amû risque lo zia fini ti lo na lê ti kuâ, lo gue lo fa peko ti sioni mbela ni na koli ti lo Gbia Assuérus (Esther 4:10-16; 7:1-10). Assuérus angbâ amû lege na Esther nga na Mardochée ti sigi na mbeni mbela so amû lege na aJuif ti tiri bira ti bata terê ti ala. A-Juif asö benda na ndö ti awato ti ala.—Esther 8:5-11; 9:16, 17.

 Nyen la e peut ti manda na ndö ti Esther? Gbia-wali Esther azia na e pendere tapande na ndö ti dutingo na courage nga na sarango terê kete (Psaume 31:24; aPhilippien 2:3). Atâa so lo yeke lani pendere mingi nga lo yeke na komandema, lo gi ti hunda wango na ambeni zo nga lo yeda ti tene a aidé lo. Lo sara tënë na koli ti lo na kode nga na nengo zo, me lo sara nga ye na mbeto ape. Atâa so na ngoi ti lo lani a yeke gi ti sara sioni na aJuif, lo sara mbeto ape ti fa so lo kue lo yeke mbeni Juif.

  Ève

 Ève ayeke zo wa? Lo la lo yeke kozo wali so Nzapa acréé lo nga kozo wali so Bible asara tënë ti lo.

 Nyen la lo sara lani? Lo ke ti sara ye alingbi na mbeni ndia so Nzapa alu ni, so ayeke polele. A créé lo na koli ti lo Adam mbilimbili-kue, na a mû na ala liberté ti soro ye so ala ye ti sara. Ala peut nga lani ti duti na asarango ye so Nzapa ayeke nga na ni, na tapande ndoye nga na ndara (Genèse 1:27). Ève ahinga so Nzapa atene na Adam so tongana ala te lê ti keke so Lo gbanzi lani na ala ti te ni, ala yeke kui. Me, Satan ahanda Ève na lo gue na lo ti yeda so gigi ti lo ayeke duti ande nzoni tongana lo ke yanga ti Nzapa. Tongaso, lo te lê ti keke ni na lo sara si koli ti lo nga kue ate ni.—Genèse 3:1-6; 1 Timothée 2:14.

 Nyen la e peut ti manda na ndö ti Ève? Tapande ti Ève afa na e ngbanga ti nyen la a lingbi e sara hange na asioni pensé. Atâa so Nzapa amû mbeni komandema so ayeke polele, lo sara kota nzara ti mbeni ye so ayeke ti lo ape.—Genèse 3:6; 1 Jean 2:16.

  Hannah

 Hannah ayeke zo wa? Lo yeke lani wali ti Elcanah, nga lo la lo yeke mama ti Samuel, so na pekoni lo ga lani mbeni prophète so azo ahinga lo mingi na Israël ândö.—1 Samuel 1:1, 2, 4-7.

 Nyen la lo sara lani? Na ngoi so Hannah ayeke lani na molenge ape, lo tourné na mbage ti Nzapa ti wara dengo bê. Elcanah so ayeke koli ti lo ayeke lani na awali use. Mbeni wali ti lo ni, so iri ti lo ayeke Péninnah, ayeke lani na amolenge; me Hannah adü molenge hio ape na peko ti so lo sara mariage. Péninnah ayeke tene lani atënë ti mbana na Hannah mingi, me Hannah ayeke sambela Nzapa ti dë bê ti lo. Lo mû zendo na bê ti lo kue na Nzapa so tongana Nzapa asara si ni dü molenge-koli, ni yeke mû ande molenge ni na lo na lege so ni yeke tokua molenge ni ti gue ti sara kua na yâ ti tabernacle. Tabernacle ayeke lani mbeni tente, so a yeke yô ni yongo ti gue na ni na ando nde nde, so amolenge ti Israël ayeke sara kua na ni ândö ti voro Nzapa.—1 Samuel 1:11.

 Nzapa akiri tënë na sambela ti Hannah, na lo dü Samuel. Lo sara ye alingbi na zendo so lo mû lani, lo gue na Samuel ti sara kua na tabernacle na temps so Samuel adë kete (1 Samuel 1:27, 28). Ngu oko oko, lo yeke fü lani mbeni kete yongoro bongo so maboko ni ayeke dä pëpe na lo yeke gue na ni na Samuel. Tongana ngoi ayeke hon, Nzapa asara si Hannah awara amolenge oku na ndö ni; amolenge ti koli ota na amolenge ti wali use.—1 Samuel 2:18-21.

 Nyen la e peut ti manda na ndö ti Hannah? Asambela so Hannah ayeke tene lani na bê ti lo kue amû lege na lo ti gbu ngangu na yâ ti akpale. Sambela so lo sara ti fa singila ti bê ti lo, so a fa peko ni na 1 Samuel 2:1-10, afa so lo yeke lani na mabe mingi na Nzapa.

  Jaël

 Jaël ayeke zo wa? Lo yeke lani wali ti Héber, mbeni koli so ayeke zo ti mara ti Israël ape. Na mbeto ape, Jaël agbu koko ti azo ti Jéhovah.

 Nyen la lo sara lani? Jaël asara ye hio na ngoi so Siséra, so ayeke mbeni mokonzi ti aturugu ti azo ti Canaan, aga na yâ ti camp ti lo. A sö benda lani na ndö ti Siséra na yâ ti bira so lo sara na mara ti Israël, na lo yeke gi lani mbeni place ti tene lo kpe lo honde terê ti lo nga lo wu terê ti lo dä. Jaël atene na Siséra ti ga na yâ ti tente ti lo ti honde terê ti lo nga ti wu terê ti lo. Na temps so Siséra angbâ ti lango, Jaël afâ lo.—aJuge 4:17-21.

 Ye so Jaël asara, a sara si mbeni prophétie so Déborah atene aga tâ tënë. Déborah atene lani atene: “Jéhovah ayeke zia ande Siséra na maboko ti mbeni wali.” (aJuge 4:9). Ndali ti ye so lo sara so, a tene so “tufa ayeke na ndö ti lo ahon tanga ti awali kue.”—aJuge 5:24.

 Nyen la e peut ti manda na ndö ti Jaël? Jaël amû li ni ti sara lani ye, na lo sara ye ni na mbeto ape. Ye so lo sara so afa so Nzapa apeut ti sara ye kue so lo peut ti sara ti tene mbeni prophétie aga tâ tënë.

  Jézabel

 Jézabel ayeke zo wa? Lo yeke lani wali ti mbeni Gbia ti Israël, so iri ti lo ayeke Achab. Jézabel ayeke lani mbeni zo ti mara ti Israël ape nga lo voro Jéhovah ape. Lo yeke voro ti lo lani Baal, mbeni nzapa ti azo ti Canaan.

 Nyen la lo sara lani? Gbia-wali Jézabel ayeke mbeni wali so aye ti komande azo, lo yeke sân pitié nga lo yeke sara ye ti ngangu na azo. Lo sara lani si vorongo Baal nga na tënë ti lango-sioni amû ndo mingi. Na oko ngoi ni, lo gi ti kanga lege na azo kue ti voro tâ Nzapa Jéhovah.—1 aGbia 18:4, 13; 19:1-3.

 Ti tene Jézabel awara ye so lo ye, lo tene mvene nga lo fâ azo (1 aGbia 21:8-16). Tongana ti so Nzapa afa kozoni awe, lo kui sioni kuâ nga a lu kuâ ti lo ape.—1 aGbia 21:23; 2 aGbia 9:10, 32-37.

 Nyen la e peut ti manda na ndö ti Jézabel? Jézabel ayeke mbeni sioni tapande. Ndali ti so lo yeke lani na anzoni sarango ye ape nga lo yeke nduru ti sara ye kue tongaso si lo wara ye so lo ye, tongana a di iri ti lo zo ayeke pensé na mbeni wali so kamene asara lo ape ti sara sioni ye, so apensé ti lo ayeke na lege ni ape, so ayeke mä yanga ape nga so tongana lo sara mbeni ye ti sioni, ngbanga ti lo ayeke dä ape.

  Léa

 Léa ayeke zo wa? Lo yeke lani kozo wali ti Jacob. Ngambe ti lo Rachel la ayeke use wali ti Jacob ni.—Genèse 29:20-29.

 Nyen la lo sara lani? Léa adü amolenge ti koli omene na Jacob (Ruth 4:11). Jacob aleke lani na bê ti lo ti marié gï Rachel, me Léa ape. Me, babâ ti awali use so, so iri ti lo ayeke Laban, aleke ti tene Léa amû place ti Rachel. Na temps so Jacob aga ti hinga so a handa lo, lo gue lo bâ Laban. Laban atene so na kodro ti ala, ngambe ayeke sara mariage kozo na yaya ti lo ape. Yenga oko na pekoni, Jacob asara mariage na Rachel.—Genèse 29:26-28.

 Jacob aye Rachel mingi ahon Léa (Genèse 29:30). Ye so asara si Léa asara mbanda na lo gi ti sara si Jacob aye lo nga apensé na lo mingi. Nzapa ahinga atënë ti bê ti Léa na lo sara si lo dü amolenge mbasambala: koli omene na wali oko.—Genèse 29:31.

 Nyen la e peut ti manda na ndö ti Léa? Léa afa atënë ti bê ti lo na Nzapa na yâ ti sambela, nga atâa so lo yeke na kpale na yâ ti sewa ti lo, lo girisa ape so Nzapa ayeke aidé lo (Genèse 29:32-35; 30:20). Mbaï ti lo afa biani tongana nyen la tënë ti mungo wali mingi ayeke ga na kpale, atâa so Nzapa azia lege na ni lani teti mbeni ngoi. Na ndö ti tënë ti mariage, Nzapa ayeda ti tene koli amû wali oko na wali nga amû koli oko.—Matthieu 19:4-6.

  Marie (ita ti Marthe na Lazare)

 Marie ayeke zo wa? Lo na ita ti lo ti koli Lazare nga na ita ti lo ti wali Marthe ayeke lani akota kamarade ti Jésus.

 Nyen la lo sara lani? Fani mingi, Marie afa so lo bâ Jésus so ayeke Molenge ti Nzapa na nene ni mingi. Lo yeke lani na mabe so tongana Jésus ayeke fade dä, ka ita ti lo Lazare akui ape. Lo yeke nga lani dä na temps so Jésus azingo Lazare na kuâ. Ita ti lo Marthe akasa lani lo ndali ti so lo soro ti mä Jésus ahon ti tene lo aidé lo na akua ti da. Me Jésus agonda ye so Marie asara ndali ti so atâ tënë so alondo na Nzapa ayeke kota ye mingi na lê ti lo ahon tanga ti aye kue.​—Luc 10:38-42.

 Na mbeni ngoi ni nde, Marie ayamba Jésus nzoni na lege so lo tuku “mbeni mafuta ti ngangu ngere so afun pendere” na li ti Jésus nga na gere ti lo (Matthieu 26:6, 7). Ambeni zo so ayeke lani dä atene so Marie ayeke buba ye senge senge la. Me Jésus agbu part ti Marie, lo tene: “Na ndo kue so a yeke fa ande nzoni tënë so [ti Royaume ti Nzapa] dä na dunia kue, a yeke sara nga tënë ti ye so wali so asara, ti tene azo adabe ti ala na lo.”—Matthieu 24:14; 26:8-13.

 Nyen la e peut ti manda na ndö ti Marie? Marie ayeke lani na kota mabe. Lo zia tënë ti vorongo Nzapa kozo na akua so lo yeke sara lâ oko oko. Lo fa so lo bâ Jésus na nene ni mingi, même si a hunda na lo nginza mingi ti sara tongaso.

  Marie (mama ti Jésus)

 Marie ayeke zo wa? Lo yeke lani mbeni maseka-wali Juif, nga lo de ti bungbi na mbeni koli ape juska na ngoi so lo dü Jésus. A yeke na lege ti miracle la lo mû ngo.

 Nyen la lo sara lani? Marie ayeke sara lani ye so bê ti Nzapa aye. Lo na Joseph ayeke bâ lani terê ti sara mariage, na mo ye ti bâ mbeni ange asi na lo na atene na lo so lo yeke mû ande ngo ti dü Messie so a yeke ku lo depuis (Luc 1:26-33). Lo yeda na ye ni so na bê ti lo kue. Na peko ti so Marie adü Jésus, lo na Joseph adü amolenge ti koli osio nga amolenge ti wali use wala ahon ni. Tongaso, Marie angbâ gï lani lakue pëpe mbeni wali so ade ti hinga koli pëpe (Matthieu 13:55, 56). Atâa so Marie awara mbeni pasa so mbeni zo nde awara ape, lâ oko lo hunda ape ti tene a gonda lo wala a sara ye na mbage ti lo na mbeni lege so ayeke nde, atâa na ngoi so Jésus angbâ lani na sese wala na ngoi ti akozo Chrétien.

 Nyen la e peut ti manda na ndö ti Marie? Marie ayeke mbeni wali so ayeke be-ta-zo na Nzapa nga so ayeda na bê ti lo kue na mbeni kota kua so a mû na lo. Lo hinga Mbeti ti Nzapa pendere mingi. Na bango ni, na yâ ti mbeni tënë so Marie atene so a fa pekoni na Luc 1:46-55, lo sara kua na ambeni tënë ti aversê ti Bible ahon 20 tongaso.

  Marie ti Magdala

 Marie ti Magdala ayeke zo wa? Lo yeke mbeni disciple ti Jésus so ayeke be-ta-zo.

 Nyen la lo sara lani? Marie ti Magdala ayeke lani na popo ti gbâ ti awali so ayeke tambela na terê ti Jésus na adisciple ti lo. Na nzoni bê, lo yeke mû lani aye so lo yeke na ni ti bâ lege ti bezoin ti ala (Luc 8:1-3). Lo mû peko ti Jésus juska Jésus ahunzi kua ti lo na sese, nga lo hon ayo lani ape na ngoi so a fâ Jésus. Lo wara lani pasa ti duti mbeni oko ti akozo zo so abâ Jésus na peko ti so a zingo lo na kuâ.—Jean 20:11-18.

 Nyen la e peut ti manda na ndö ti Marie? Na nzoni bê, Marie ti Magdala ayeke mû lani aye so lo yeke na ni ti mû maboko na Jésus na yâ ti kua ti lo, nga lo yeke mbeni disciple so ayeke be-ta-zo.

  Marthe

 Marthe ayeke zo wa? Lo yeke lani ita ti Lazare na Marie, na ala kue alango na Béthanie, mbeni kete kodro so ayeke nduru na gbata ti Jérusalem.

 Nyen la lo sara lani? Marthe ayeke lani mbeni kota kamarade ti Jésus, na “Jésus andoye Marthe na ita ti lo ti wali nga na Lazare.” (Jean 11:5). Marthe ayeke mbeni wali so ahinga ti yamba agene. Na ngoi so Jésus ague mbeni lâ na ndo ti ala, Marie asoro ti mä Jésus, me Marthe angbâ lani ti sara akua ti da. Marthe adema terê na Jésus ndali ti so Marie a-aidé lo ape. Na kode, Jésus aleke pensé ti Marthe.—Luc 10:38-42.

 Na temps so terê ti Lazare ason, Marthe na ita ti lo Marie atokua ndo na Jésus ti tene lo ga, na ala yeke lani na confiance so Jésus ayeke sava ita ti ala ni (Jean 11:3, 21). Me Lazare akui. Lisoro so Marthe asara na Jésus afa so lo mä na bê na zendo ti Bible so atene a yeke zingo ande akuâ, nga lo hinga so Jésus apeut ti zingo ita ti lo ni na kuâ.—Jean 11:20-27.

 Nyen la e peut ti manda na ndö ti Marthe? Marthe ayeke yamba lani zo mingi. Lo yeda na awango so a mû na lo. Lo fa atënë ti bê ti lo na gigi nga lo fa tënë ti mabe ti lo na gigi.

  Maseka-wali Sulamite

 Maseka-wali Sulamite ayeke zo wa? Lo yeke lani mbeni pendere wali so alango na mbeni kete kodro, nga lo la buku ti Bible so a iri ni Bia ti Salomon asara tënë ti lo mingi. A fa iri ti lo na yâ ti Bible ape.

 Nyen la lo sara lani? Maseka-wali Sulamite angbâ be-ta-zo lani na berger so lo ye lo mingi (Bia ti Salomon 2:16). Me, so lo yeke lani pendere mingi a sara si Gbia Salomon so ayeke na mosoro mingi agi lani ti pusu lo ti ye lo (Bia ti Salomon 7:6). Atâa so amba ti lo apusu lo ti tene lo ye Salomon, maseka-wali Sulamite so ake. Lo ye lani berger so ayeke na mosoro ape so nga lo ngbâ be-ta-zo na lo.—Bia ti Salomon 3:5; 7:10; 8:6.

 Nyen la e peut ti manda na ndö ti maseka-wali Sulamite? Lo bâ terê ti lo kete, atâa so lo yeke lani pendere mingi nga azo asara nzara ti lo mingi. Lo zia ape si amba ti lo wala zendo so mbeni zo amû na lo ti mû na lo mosoro nga na gloire asara si lo zia lege ti yengo maseka-koli so ayeke berger so. Lo hon ndö ti anzara ti bê ti lo na lo bata si apensé ti lo angbâ nzoni.

  Miriam

 Miriam ayeke zo wa? Lo yeke lani ita ti Moïse na Aaron. Lo la lo yeke kozo wali so Bible airi lo mbeni prophète-wali.

 Nyen la lo sara lani? So lo yeke mbeni prophète-wali, lo yeke fa lani peko ti tënë ti yanga ti Nzapa na azo. Lo yeke lani na mbeni kota ndo na yâ ti mara ti Israël nga lo na ambeni koli ahe lani mbeni bia ti songo benda na peko ti so Nzapa afuti aturugu ti Égypte na yâ ti Kota Ngu-Bengba.—Exode 15:1, 20, 21.

 Ambeni ngoi na pekoni, Miriam na Aaron akasa Moïse. Baba nga na kota bê la adoit ti sara si ala sara ye tongaso so. Nzapa “ayeke mä tënë so ala yeke tene [lani] so,” na lo suku na Miriam na Aaron lani ngangu (Nombre 12:1-9). Na pekoni, Nzapa asara si buruma agbu Miriam, peut-être ngbanga ti so lo la lo komanse ti kasa ndo ni kozo. Na temps so Moïse avoro yanga na Nzapa ndali ti lo, Nzapa asava lo. Na peko ti so a zia lo yongoro na azo teti lango mbasambala, a mû lege na lo ti kiri na yâ ti camp ti Israël.—Nombre 12:10-15.

 Bible afa so Miriam ayeda na punition so Nzapa amû na lo. Angu mingi na pekoni, na ngoi so Nzapa ayeke dabe ti azo ti Israël na aye so asi ândö, Lo sara tënë ti kota pasa so Miriam ayeke lani na ni, lo tene: “Mbi tokua Moïse, Aaron na Miriam ti fa lege na ala.”—Michée 6:4.

 Nyen la e peut ti manda na ndö ti Miriam? Mbaï ti Miriam afa na e so Nzapa ayeke mä tënë so awakua ti lo ayeke tene na popo ti ala wala na ndö ti amba ti ala. E manda nga so ti tene e zia ngia na bê ti Nzapa, a lingbi e kpe ti duti azo ti baba wala azo so asara kota bê; asarango ye so apeut ti gue na e ti tene mbeni tënë so abuba iri ti amba ti e.

  Rachel

 Rachel ayeke zo wa? Lo yeke lani molenge ti Laban, nga lo la Jacob aye lo mingi na popo ti awali ti lo.

 Nyen la lo sara lani? Rachel asara mariage na Jacob na lo dü na lo amolenge ti koli use, so ala yeke na popo ti amokonzi ti asewa so amara 12 ti Israël asigi na yâ ni. Rachel awara terê na Jacob ti kozo ni na temps so lo ngbâ lani ti mû kobe na ataba ti babâ ti lo (Genèse 29:9, 10). Lo yeke lani “mbeni wali so anzere na lê ti azo mingi,” ahon ita ti lo ti wali Léa.—Genèse 29:17.

 Jacob atï Rachel, na lo yeda lani ti sara kua ngu mbasambala tongaso si lo sara mariage na lo (Genèse 29:18). Me, Laban ahanda Jacob lo sara mariage na Léa kozo, na pekoni awe la lo ga ti yeda ti tene Jacob asara mariage na Rachel.—Genèse 29:25-27.

 Jacob aye Rachel na amolenge ti lo ti koli use so lo dü na lo mingi ahon Léa na amolenge so lo dü na lo (Genèse 37:3; 44:20, 27-29). Ye ti pekoni ayeke so, mango terê ayeke na popo ti wali use so ape.—Genèse 29:30; 30:1, 15.

 Nyen la e peut ti manda na ndö ti Rachel? Rachel agbu ngangu atâa akpale so ayeke na yâ ti sewa ti lo, nga lo girisa ape so Nzapa ayeke mä asambela ti lo (Genèse 30:22-24). Mbaï ti lo afa tongana nyen tënë ti mungo awali mingi ayeke ga na kpale na yâ ti mbeni sewa. Mbaï ni afa nga tongana nyen la Nzapa asara ye na ndara mingi tongana lo lu ndia na ndö ti mariage, so koli oko adoit ti mû gï wali oko.—Matthieu 19:4-6.

  Rahab

 Rahab ayeke zo wa? Rahab ayeke lani mbeni wali-ndumba so alango na gbata ti Jéricho na Canaan, nga na pekoni lo ga mbeni wakua ti Jéhovah Nzapa.

 Nyen la lo sara lani? Rahab ahonde lani azo ti Israël use so aga ti bembe kodro ti lo. Lo sara tongaso ndali ti so lo mä mbaï ti aye so Jéhovah, Nzapa ti Israël, asara lani ti zi azo ti lo na ngbâa na Égypte nga na ngoi so azo ti mara ti Amori aga ti tiri bira na ala.

 Rahab amû maboko na azo ti bembengo ndo ni nga lo voro yanga na ala ti bata azo ti sewa ti lo na ngoi so azo ti Israël ni ayeke ga ti futi kodro ti Jéricho. Akoli ni ayeda, na ala tene na lo so ala yeke sara ni gï tongana: Lo sara tënë ti gango ti ala na zo oko ape, tongana lo na azo ti sewa ti lo angbâ na yâ ti da ti lo na ngoi so azo ti Israël ni ayeke ga, nga tongana lo zia mbeni bengba kamba na terê ti fenêtre ti lo tongaso si a hinga da ti lo ni. Rahab asara ye alingbi na aye ni so kue, na lo na azo ti sewa ti lo angbâ na fini na ngoi so azo ti Israël amû kodro ti Jéricho.

 Na pekoni Rahab asara mariage na mbeni zo ti Israël nga lo ga mbeni kotara ti Gbia David nga na ti Jésus Christ.—Josué 2:1-24; 6:25; Matthieu 1:5, 6, 16.

 Nyen la e peut ti manda na ndö ti Rahab? Bible asara tënë ti Rahab tongana mbeni zo so ayeke na kota mabe mingi (aHébreu 11:30, 31; Jacques 2:25). Mbaï ti lo afa na e so Nzapa ayeke pardonné zo nga lo yeke sara kangbi na popo ti azo ape, lo yeke sara tufa na ndö ti azo so asara confiance na lo, atâa dutingo ti ala kozo ayeke tongana nyen.

  Rébecca

 Rébecca ayeke zo wa? Lo yeke lani wali ti Isaac, nga lo la lo yeke mama ti Jacob na Ésaü, so ayeke angbo.

 Nyen la lo sara lani? Rébecca ayeke sara lani ye so bê ti Nzapa aye, même si a yeke lani ngangu. Na ngoi so lo gue lani ti tö ngu, mbeni koli ahunda na lo ti tene lo mû na lo ngu kete lo nyon. Hio, Rébecca amû na lo ngu nga lo mû mbeni na achameau ti koli ni (Genèse 24:15-20). Koli ni so ayeke mbeni zo ti kua ti Abraham, na lo sara lani yongoro voyage ti gi mbeni wali na Isaac, so ayeke molenge ti Abraham (Genèse 24:2-4). Zo ti kua ti Abraham ni ahunda lani na Nzapa ti mû maboko na lo. Na temps so zo ti kua ti Abraham ni abâ tongana nyen la Rébecca ayeke sara kua nga lo hinga ti yamba zo, lo bâ so Nzapa akiri tënë na sambela ti lo, na so Rébecca ayeke wali so Nzapa aye ti tene Isaac amû ni.—Genèse 24:10-14, 21, 27.

 Na ngoi so Rébecca ahinga nda ti gango ti zo ti kua ti Abraham ni, lo yeda ti gue na lo nga ti ga wali ti Isaac (Genèse 24:57-59). Ambeni ngoi na pekoni, Rébecca adü angbo use. Nzapa afa na lo so yaya ni, so ti tene Ésaü, ayeke sara ande kua na ngambe ni, so ayeke Jacob (Genèse 25:23). Na temps so Isaac aleke ti sara tufa na ndö ti Ésaü so ayeke kozo molenge ti lo, Rébecca asara ambeni ye ti tene tufa ni aga na ndö ti Jacob, ti gue oko na ye so lo hinga na ndö ti ye so bê ti Nzapa aye.—Genèse 27:1-17.

 Nyen la e peut ti manda na ndö ti Rébecca? Rébecca ayeke sara lani terê ti lo kete, lo ye kua nga lo hinga ti yamba agene. Asarango ye so asara si lo ga nzoni wali ti koli, nzoni mama nga mbeni nzoni wakua ti Nzapa.

  •  Ti hinga ambeni tënë na ndö ti Rébecca, bâ article so atene “Mbi ye ti gue.”

  Ruth

 Ruth ayeke zo wa? Lo yeke lani mbeni wali ti kodro ti Moab, so adö kodro ti lo azia nga lo zia lege ti voro anzapa ti lo ti ga mbeni zo so avoro Jéhovah na kodro ti Israël.

 Nyen la lo sara lani? Ruth afa na kogara ti lo Naomi so lo ye lo mingi. Naomi na koli ti lo nga na amolenge ti ala ti koli use ague na kodro ti Moab ndali ti so kota nzara atï lani na kodro ti Israël. Na pekoni, amolenge ti ala ti koli asara mariage na awali ti kodro ti Moab, so ayeke Ruth na Orpah. Ambeni ngoi na pekoni, koli ti Naomi nga na amolenge-koli ni akui; ye so asara si Naomi, Ruth nga na Orpah aga awali-mua.

 Naomi amû desizion ti kiri na Israël, andâ na ngoi ni so kota buru ni ahunzi awe. Ruth na Orpah aye nga ti gue legeoko na lo. Me Naomi atene na ala ti kiri na ndo ti afami ti ala. Orpah angbâ akiri ti lo (Ruth 1:1-6, 15). Me Ruth aye ti ngbâ na terê ti kogara ti lo. Lo ye Naomi mingi nga lo ye ti voro Nzapa ti Naomi so ayeke Jéhovah.—Ruth 1:16, 17; 2:11.

 Ndali ti so Ruth aye ti ngbâ na terê ti kogara ti lo nga so lo yeke mbeni wali so ayeke sara kua mingi, asara si na kodro ti Naomi na Bethléhem, lo yeke na nzoni iri na lê ti azo. Ye ni so apika bê ti Boaz, so ayeke mbeni koli so ayeke na mosoro mingi nga lo yeke wa ti mbeni sese. Tongaso, na nzoni bê lo sara si Ruth nga na Naomi awara kobe ti tengo ni (Ruth 2:5-7, 20). Ambeni ngoi na pekoni, Ruth asara mariage na Boaz na lo ga mbeni kotara ti Gbia David na ti Jésus Christ.—Matthieu 1:5, 6, 16.

 Nyen la e peut ti manda na ndö ti Ruth? Ndali ti so lo ye Naomi nga na Jéhovah mingi, Ruth ayeke lani nduru ti zia da ti lo nga na afami ti lo. Lo yeke mbeni wali so ahinga ti sara kua, lo yeke be-ta-zo même si lo yeke lani na akpale mingi.

  Sara

 Sara ayeke zo wa? Lo yeke lani wali ti Abraham nga lo yeke mama ti Isaac.

 Nyen la lo sara lani? Sara ayeke lani na mbeni nzoni gigi na kodro ti Ur so mosoro ayeke dä mingi, me lo dö ni lo zia lo gue na mbeni ndo nde ndali ti so lo yeke na mabe na azendo so Nzapa amû na koli ti lo Abraham. Nzapa atene na Abraham ti quitté Ur ti gue na sese ti Canaan. Nzapa amû zendo ti sara tufa na ndö ti Abraham nga ti sara si lo ga ande mbeni ngangu mara (Genèse 12:1-5). Sara adoit ti duti lani na yâ ti angu bale-omene tongaso. A komanse na ngoi ni so, Sara na koli ti lo ayeke lango gï na yâ ti atente na ando nde nde.

 Atâa so ti lango gi na lê ti nduzu nduzu tongaso ayeke ga na kpale, Sara amû maboko na koli ti lo ti sara ye alingbi na fango lege ti Nzapa (Genèse 12:10, 15). So Sara ade ti dü molenge ape juska na ngoi ni so, a sara si vundu asara lo mingi. Me Nzapa amû zendo ti sara tufa na ndö ti hale ti Abraham (Genèse 12:7; 13:15; 15:18; 16:1, 2, 15). Ambeni ngoi na pekoni, Nzapa amû zendo so Sara ayeke adü molenge na Abraham. Lo dü molenge tâ na mbeni ngoi so lo ga mbakoro mingi. Lo yeke lani na ngu 90 na koli ti lo ayeke na ngu 100 (Genèse 17:17; 21:2-5). Ala zia iri ti molenge ni Isaac.

 Nyen la e peut ti manda na ndö ti Sara? Tapande ti Sara afa na e so e peut lakue ti duti na confiance so Nzapa ayeke sara si azendo ti lo aga tâ tënë, même si na lê ti zo ayeke ngangu ti tene ye ni asi (aHébreu 11:11). Nga, sarango ye ti lo na mbage ti koli ti lo afa nene ti tene koli na wali ane mba.—1 Pierre 3:5, 6.

  Wali ti Lot

 Wali ti Lot ayeke zo wa? Bible afa iri ti lo ape. Me a fa so lo yeke na amolenge ti wali use na so lo na azo ti sewa ti lo alango na gbata ti Sodome.—Genèse 19:1, 15.

 Nyen la lo sara lani? Lo ke ti sara ye alingbi na yanga so Nzapa amû lani na ala. Nzapa aleke lani ti futi gbata ti Sodome nga na ambeni gbata so ayeke na terê ni, ndali ti so lango-sioni ahon ndö ni mingi. Lot ayeke lani mbeni zo ti mbilimbili, na ndali ti so Nzapa aye lo na azo ti sewa ti lo mingi, lo tokua a-ange use ti mû ala ti gue na ni na nzoni ndo tongaso si sioni asi na ala ape.—Genèse 18:20; 19:1, 12, 13.

 A-ange ni atene na ala ti kpe ti gue na mbeni ndo na ti bâ ndo na peko ape; tongana ala sara tongaso ape, ala yeke kui (Genèse 19:17). Me wali ti Lot “abâ ndo na peko, na lo ga statue ti ingo.”—Genèse 19:26.

 Nyen la e peut ti manda na ndö ti wali ti Lot? Mbaï ti lo afa na e kpale so alingbi ti ga tongana zo andoye aye ti sese mingi. Jésus asara tënë ti lo na yâ ti mbeni tënë so lo tene na azo ti gboto mê ti ala, lo tene: “Ala dabe ti ala na wali ti Lot.”—Luc 17:32.

 Angoi so awali ni avivre na ni

  1.  Ève

  2. Kota ngu ti ngoi ti Noé (2370 K.N.E)

    1.  Sara

    2.  Wali ti Lot

    3.  Rébecca

    4.  Léa

    5.  Rachel

  3. Sigingo ti azo ti Israël na Égypte (1513 K.N.E)

    1.  Miriam

    2.  Rahab

    3.  Ruth

    4.  Deborah

    5.  Jaël

    6.  Dalila

    7.  Hannah

  4. Kozo gbia ti Israël (1117 K.N.E)

    1.  Abigaïl

    2.  Maseka-wali Sulamite

    3.  Jézabel

    4.  Esther

    5.  Marie (mama ti Jésus)

  5. Batême ti Jésus (29 Ti ngoi ti e)

    1.  Marthe

    2.  Marie (ita ti Marthe na Lazare)

    3.  Marie ti Magdala

  6. Kuâ ti Jésus (33 Ti ngoi ti e)