Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

KPUYA 2

Nzɔne Ati A Kɛzi Mede La Gyegye Me Ɛ?

Nzɔne Ati A Kɛzi Mede La Gyegye Me Ɛ?

DEƐMƆTI ƆHYIA LA

Ninyɛne dɔɔnwo anwo hyia tɛla mɔɔ ɛnwu ye wɔ neanleɛ nu la.

BONI A ƐBAYƐ A?

Suzu tɛnlabelɛ ɛhye anwo: Saa Julia nea neanleɛ nu a, mɔɔ ɔnwu ye a le kɛ yeyɛ belane. Ɔka ɔkile ɔ nwo kɛ, “Ɔwɔ kɛ me zo te”—ɔnva nwo kɛ ye awovolɛ nee ɔ gɔnwo mɔ ka kɛ ɔle “ɛdenraa” la.

Kenle nsa ye, Julia ɛnyia adwenle kɛ ɔbɔ mɔdenle kpalɛ yeamaa ye zo ade “kilo 2 pɛ” ala. Mɔɔ ɔwɔ kɛ ɔyɛ la a le kɛ ɔbahye ɔ nwo ɛhɔne . . .

Saa ɛte nganeɛ kɛ Julia a, boni a ɛbayɛ a?

GYINLA NA SUZU NWO!

Adwenle mɔɔ ɛlɛ ye wɔ ɛ nwo la bahola ayɛ kɛ nvoninli mɔɔ ɛyɛ monzomonzo wɔ neanleɛ nu la

Nvonleɛ ɛnle nwo kɛ ɛbadwenle kɛzi ɛde la anwo. Nɔhalɛ nu, Baebolo ne ka menli mɔɔ ɛnee bɛ nwo yɛ fɛ la anwo edwɛkɛ, bɛ nuhua bie mɔ a le Sɛla, Relahyɛle, Abegeli, Dwosefi, nee Devidi. Baebolo ne ka bɛlɛra Abehyage anwo edwɛkɛ kɛ ɛnee ‘ɔ nwo yɛ fɛ kpalɛ.’1 Arelemgbunli 1:4.

Noko, kɛzi mgbavolɛ nee mbɛlɛra dɔɔnwo de la gyegye bɛ kpalɛ. Ngyegyelɛ dɔɔnwo bahola avi ɛhye anu ara. Suzu nwo nea:

  • Wɔ neɛnleanu bie anu, ngakula mraalɛ ɛya ko ngyɛnu 58 kile kɛ bɛle belane somaa, noko ɛnee bɛ nuhua ɛya ko ngyɛnu 17 pɛ a amgba le belane a.

  • Wɔ neɛnleanu gyɛne anu, mraalɛ ɛya ko ngyɛnu 45 mɔɔ ɛnee bɛle ɛdenraa la dwenlenle kɛ bɛle mbelane somaa!

  • Mgbavolɛ nee mbɛlɛra mɔɔ bɛkulo kɛ bɛ zo te la bie mɔ ɛnyia ewule bie mɔɔ maa bɛkye bɛ nwo ɛhɔne la—ɛhye kola fa bɛ ngoane to esiane nu.

Saa ɛnwu ye kɛ ɛlɛ aleɛlilɛ nwo ngyegyelɛ bie a, kpondɛ moalɛ. Ka kile wɔ awovolɛ anzɛɛ kpanyinli bie mɔɔ ɛdie ye ɛdi la. Baebolo ne ka kɛ: “Agɔnwolɛma lɛ ɛhulolɛ mekɛ biala, yɛɛ anwongyelelɛ ti a bɛwo adiema nrenya a.”—Mrɛlɛbulɛ 17:17.

NZENZALEƐ KPALƐ MƆƆ ƐBAHOLA WƆAYƐ!

Nɔhalɛ nu, mɔɔ vea ahonle ne anu la yɛɛ bahile kɛ awie anwo yɛ fɛ anzɛɛ ɔnle zɔ a. Suzu Belemgbunli Devidi ara Abesalɛm anwo nea. Baebolo ne ka kɛ:

‘Nrenya biala ɛnle ɛkɛ mɔɔ nee ye anwo yɛ fɛ sɛ a. . . . ye ɛleka biala ɛnle ɛkɛ mɔɔ sonla ka nwolɛ edwɛkɛ ɛtane a ɔyɛ boɛ a.’2 Samoɛle 14:25.

Noko, ɛnee kpavolɛ ɛhye le anwomemaazo, anyebolo nee adalɛ! Yemɔti Baebolo ne ɛnga Abesalɛm anwo edwɛkɛ kpalɛ fee; mɔɔ ɔka la a le kɛ ɔle sonla mɔɔ anli nɔhalɛ yɛɛ ɛnee ɔle kodiawu.

Adwenle kpalɛ bie ati, Baebolo ne tu yɛ folɛ ɛhye:

“Bɛva su fofolɛ ne . . . bɛwula.”Kɔlɔsaema 3:10.

“Bɛmaa bɛ nyamenlezo anwofɛlɛko ne mɔɔ wɔ bɛ nu la ɛvinde . . .  anwofɛlɛko ɛhye vea bɛ ahonle ne mɔ anu.”1 Pita 3:3, 4.

Nvonleɛ ɛnle nwo kɛ yɛbanlea yɛ nwo boɛ, noko debie mɔɔ anwo hyia la a le kɛzi yɛde anzɛɛ yɛ subane. Awieleɛ ne, subane ngɛnlɛma mɔɔ ɛbanyia ye la bɛamaa menli anye alie ɛ nwo kpalɛ adɛla anwosesebɛ nee nwonane kɛnlɛma mɔɔ ɛbanyia ye la! Kakula raalɛ bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Phylicia la hanle kɛ “Anwofɛlɛko kola maa menli adwenle ba ɛ nwo zo ndɛndɛ, noko kɛzi ɛde la nee subane mgbalɛ mɔɔ ɛlɛ la a menli bava ahakye wɔ kpalɛ a.”

NEA KƐZI MƆƆ ƐDE LA

Asoo ɛdi nyane wɔ kɛzi ɛde la anwo ɔ?

Wɔzuzu nwo ɛlɛ kɛ ɛbava ayile wɔaha ɛ nwonane wɔamaa yeayɛ kɛnlɛma, yeahakyi anzɛɛ ɛbadidi aleɛ ɛzulolɛ bie wɔamaa ɛ nwonane ne adɔ zo kɛnlɛma bie ɔ?

Saa ɛlɛ nwolɛ adenle a, anrɛɛ nzɔne a ɛbahakyi ye wɔ kɛzi ɛde la anwo a? (Pɛ mɔɔ fɛta la anwo kutukpunli.)

  • WƆ TENDENLE

  • WƆ ƐNLOMBOƐ

  • WƆ ENRINLI

  • WƆ SONLABAKA

  • Ɛ NYUNLU

  • WƆ KƆLA

Saa ɛvale ɛhɛe wɔ kpuya nwiɔ mɔɔ limoa la anu yɛɛ ɛpɛle ninyɛne nsa anzɛɛ mɔɔ bo zɔ la anwo kutukpunli wɔ mɔɔ tɔ zo nsa la anu a, ɛnee suzu ɛhye anwo: Ɔbahola yeara ye kɛ kɛzi ɛnwu ɛ nwo la tɛ zɔ a awie mɔ nwu wɔ a. Ɔnyɛ se kɛ ɛbadwenle kɛzi ɛde la anwo soma soma wɔamaa yeadɛla zɔ.1 Samoɛle 16:7.