Inda koshikalimo

OVANYASHA TAVA PULA

Ongahelipi handi dulu okupopya novadali vange kombinga yeemhango odo va tulila nge po?

Ongahelipi handi dulu okupopya novadali vange kombinga yeemhango odo va tulila nge po?

Sylvia okwa ti: “Onda li ashike handi dulika keemhango dovadali vange eshi nda li ndi na omido 15, ndele paife eshi ndi na omido 19, ondi udite nda pumbwa emanguluko lihapu.”

Mbela naave ou udite ngaashi Sylvia? Ngeenge osho, oshitukulwa eshi otashi ku kwafele nghee u na okukundafana onghalo oyo novadali voye.

 Osho wa pumbwa okushiiva

Ofimbo ino ka popya novadali voye kombinga yeemhango odo va tula po, oshiwa okutala koinima tai shikula:

  • Osha nyika oshiponga okukala ito wilikwa kusha. Diladila ashike opate oyo hai endwa koyeendifo ihapu. Oshike tashi ka ningwa po ngeenge mopate kamu na omadidiliko omeendjila, omalamba nosho yo oinima yokushunifa onhapo pedu? Eemhango domeumbo oda faafana neemhango domondjila, molwaashi ohadi kaleke po elandulafano.

  • Eemhango ohadi ulike kutya ovadali voye ove na ko nasha naave. Ngeenge inave ku tulila po eemhango dasha, osho otashi ulike kutya kave na ko nasha naave. Osho otashi ulike kutya ovadali ovo kave fi ovanahole.

OWE SHI SHIIVA TUU? Ovadali navo ove na eemhango odo ve na okudulika kudo! Ngeenge ito shi dimine, lesha Genesis 2:24; Deuteronomion 6:6, 7; Ovaefeso 6:4 nosho yo 1 Timoteus 5:8.

Mbela oshike to ka ninga po ngeenge natango ou wete kutya eemhango dovadali voye kadi li pauyuki?

 Osho wa pumbwa okuninga po

Diladila moule ofimbo ino ka popya navo. Ofimbo ino ka popya novadali voye, mbela oho dulika ngoo keemhango davo? Ngeenge oho tauluka lwoikando eemhango davo, osho otashi ulike kutya eli halo efimbo liwa loku ka popya navo ve ku pe emanguluko. Ponhele yaasho, tala oshitukulwa, “Ongahelipi ovadali vange tava ka kala ve lineekela nge?

Ngeenge oho dulika kuvo, lilongekida osho to ka popya navo. Ofimbo ino popya navo, longekida omadiladilo oye, nande owe a didilike poima, naasho otashi ke ku kwafela u konakone moule kombinga yaasho to ka pula. Opo nee, pula ovadali voye va hoolole efimbo nonhele opo amushe tamu ka kala mwa fuwa nomwa manguluka nawa. Omanga ino hovela okupopya navo, diladila koitwa tai shikula:

Kala we va fimaneka. Ombiibeli oya ti: “Ondjovo ikukutu tai tukulula ehandu.” (Omayeletumbulo 15:1) Kala u shii kutya: Ngeenge owa tanguna novadali voye ile we va lundile kutya kave li pauyuki, eenghundafana deni otadi ka kala ashike da fa omundilo wa tulwa omahooli.

Bianca, womido 19, okwa ti: “Eshi ngoo handi ende handi fimaneke ovadali vange, osho ngoo navo tava ende tava fimaneke nge. Oshidjuu neenghono okulipuma mumwe navo, molwaashi atushe otwa fimanekafana.”

Pwilikina nawa. Ombiibeli otai tu lombwele tu kale hatu ‘endelele okupwilikina, nokuliteelela mokupopya.’ (Jakob 1:19) Dimbuluka kutya otamu kundafana novadali voye, ndele ito va pe oshipopiwa.

Devan, womido 20, okwa ti: “Eshi hatu ende hatu kulu ohatu kala tu wete tu na eendunge dihapu tu dule ovadali vetu, ashike osho kashi fi shoshili. Otashi ka kala pandunge ngeenge otwa kala hatu pwilikine komayele avo.”

Kala u va uditile oukwao wananghali. Kendabala okuuda ko etaleko lovadali voye. Tula moilonga omayele Ombiibeli, oo taa ti kutya “inamu lalakanena ashike ouwa weni vene, ndele lalakaneneni yo ouwa wavakweni,” nopomhito apa ouwa wovadali voye. — Ovafilippi 2:4.

Mbela eetepo lilipi lomwaao tali ku kwafele u pewe emanguluko la wedwa po?

Joshua, womido 21, okwa ti: “Onda kala nda tala ko ovadali vange ve li omhinge naame, ponhele yokuyambidida nge. Onda ka mona ashike kutya ove na ko nasha naame eshi nda enda handi kulu. Keshe osho va ninga, ova kala tave shi ningi tave linyengifwa kohole.”

Likunda novadali voye. Natu tye nee ngeno owa hala okuya kokavilo konhumba, ndele otashi ku pula oule wovili opo u fike oko taku ka ningilwa okavilo oko, ashike ovadali voye ova ti itaku i wa. Mbela etomheno la femba lilipi tali ningifa ovadali voye ve ku kelele ko, mbela oshinano ile okavilo?

  • Ngeenge oshi na sha nokushinga, ongahelipi ngeenge owe va pula uye naumwe omulineekelwa oo e shii okushinga nawa?

  • Ngeenge oshi na sha nokavilo, ongahelipi to ke va lombwela shi na sha naavo tava ka kala po nosho yo naao teka pashukile?

Popya novadali voye nefimaneko nokupwilikina kuvo nelididimiko kwaasho tave ku lombwele. Ulika kutya owa “fimaneka xo nanyoko” meendjovo nosho yo melihumbato loye. (Ovaefeso 6:2, 3) Mbela otava ka lundulula omadiladilo avo? Otashi dulika va lundulule ile vaha lundulule. Kashi na nee mbudi kutya ova lundulula ile hasho, owa pumbwa okuninga oinima tai shikula . . .

Tambula ko etokolo lovadali voye nefimaneko. Etokolo olo ola kwata moiti, ashike otali kwafele ovadali voye ve ku pe emanguluko mokweendela ko kwefimbo. Ngeenge ino mona osho wa li wa pumbwa, ndele to hovele okutangunina ovadali voye, oto ke lika koshitai wa londa ko moshikando tashi uya eshi to ka pula sha vali kuvo. Shikwao vali, ngeenge owa dulika nehalo liwa otashi dulika ve ke ku pe emanguluko la wedwa po.