Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

DUL ME PYERARYO WIYE ADEK

En Opwonyo Timo Kica ki Bot Yecu

En Opwonyo Timo Kica ki Bot Yecu

1. Ngo ma otimme i kwo pa Petero ma nen calo obedo rac loyo?

WI PETERO pe biwil matwal i kom cawa ma wanggi orwatte. Kono oneno ki i wang Yecu ni cwinye oa woko ki i kome? Pe wangeyo; ginacoya waco keken ni “Rwot olokke oneno Petero.” (Luka 22:61) Bolo wange ma Yecu obolo kicel-li, omiyo Petero oneno ni konye kara pe adada. Oniang ni etimo en gin ma Yecu pud oa ka wacone awaca-ni, en gin ma Petero opyem ni pe ebitimo matwal. En okwero Yecu woko. Cwiny Petero oton mada, dok nino meno aye gwok nyo obedo nino marac loyo i kwone.

2. Onongo mitte ni Petero onong pwony ango, dok wan ducu watwero nongo adwogi maber ki i lok man nining?

2 Jamine pe onongo oballe ma pe twero yubbe. Kit ma Petero onongo obedo dano me niye matek, en onongo pud tye ki kare me yubo balle ki dok nongo pwony acel ma pire tek ki bot Yecu. Pwony man obedo timo kica. Wan ducu omyero wanong pwony acel-li, pi meno kong wanenu kit ma Petero onongo kwede pwony meno.

Laco ma Onongo Mito Apwonya Mada

3, 4. (a) Lapeny ango ma Petero openyo ki Yecu, dok Petero romo bedo ni otamo ngo? (b) Yecu onyuto nining ni tam marac pa jo mukene me kare ca aye obalo tam pa Petero?

3 Cokcok mwaka abicel angec i bomagi me Kapernaum, Petero obino bot Yecu ci openye ni: “Rwot, omera mono bibalo bal bota tyen adi, ka dok atim kica bote. Pud dok abitimo bote kica ka obalo tyen abiro?” Nen calo Petero otamo ni timo kica tyen abiro dwong adada pien lupwonye dini me karegi ca onongo gipwonyo ni myero kitim kica tyen adek keken! Yecu owacce ni, “Pe awacci ni ma romo tyen abiro, ento ma romo tyen pyerabiro tyen abiro.”Mat. 18:21, 22.

4 Yecu mono onongo tye ka waco ni Petero myero okwan kun gwoko wel bal ma kitimo i kome? Pe; ma ka meno, i medo wel pa Petero me timo kica ki i 7 wa i 70 tyen 7, en onongo tye ka wacci mar pe keto wang cor ka ma omyero timo kica ogik iye. (1 Kor. 13:4, 5) Yecu onyuto ni Petero oweko tam marac pa jo mukene me kare ca, pe me timo kica obalo tamme woko. Ento jo ma gimito lubo lanen pa Lubanga omyero gubed atera me timo kica aye dok aye.Kwan 1 Jon 1:7-9.

5. Ngo ma miyo wanongo pwony maber loyo i kom timo kica?

5 Petero pe opyem ki Yecu. Ento tira pa Yecu tika odonyo i cwinye? Kare mukene wanongo pwony maber loyo i kom timo kica ka waniang ni wan bene warac ma wamito ni kitimwa kica. Dong kong wadoku cen i jami ma otimme me oo wa i to pa Yecu. I cawa me peko meno, Petero otimo bal mapol ma mitte ni Yecu myero otim iye kica bote.

Yecu Otimo Kica ki Petero Tyen Mapol

6. I kare ma Yecu otemo pwonyo lukwenane i kom mwolo, Petero odok iye nining, ento Yecu otere nining?

6 Otyenone obedo otyeno ma pire tek mada—obedo dyewor me agikki me kwo pa Yecu i lobo. Yecu onongo pud tye ki lok mapol me pwonyone bot lukwenane, me laporre, lok i kom mwolo. Yecu onyuto lanen maber i kom mwolo ki lwoko tyengi, man onongo tic ma werija aye timo. Petero kong openyo Yecu ka obilwoko tyene. Ci okwero woko ni pe olwok tyene. I ngeye, dong owaco ni Yecu omyero olwok tyene wa ki wiye bene! Kiniga pe omako Yecu ento otito ki dwan me mwolo tyen lok ma omiyo elwoko tyengi.Jon 13:1-17.

7, 8. (a) Bal ango ma Petero dok otimo i kom Yecu? (b) Yecu omedde ki nyuto cwiny me timo kica nining?

7 Cutcut i nge meno, Petero otimo gin mo ma omito ni Yecu myero odi iye cwinye. Lukwena gutany ka laro lok i kom nga madit loyo ki i kingi, ngene kene ni Petero bene obedo i kin lular lok mingo ma onyuto awaka me dano dano-ni. Ento, Yecu otirogi i yo me mwolo kun pwoyogi pi jami ma gutimo maber; gin gunyuto gennegi i moko i kome. Ento en owacci gin ducu gibingwec giweke woko. Petero okwero ni en pe ebiweko Yecu kadi wa i to. Ento Yecu owaco con ni Petero obikwerre woko. Ma twon gweno kok tyen me aryone i dyewor meno nongo en okwere tyen adek kulu. Petero pe opyem i kom lok pa Yecu-ni keken ento bene owakke ni ebinyuto ni en lagen ma eloyo lukwena mukene-gu ducu!Mat. 26:31-35; Mar. 14:27-31; Luka 22:24-28; Jon 13:36-38.

8 Cwiny Yecu mono onongo cok cwer i kom Petero? Tye ni, i kare me peko man ducu, Yecu obedo ka ngiyo ber ma lukwenane ma luroc onongo gitye kwede. En ongeyo ni Petero gire bikwerre, ento en owacci: “Alego piri ni niyeni pe odok cen. In bene ka dong ilokke, myero ijing cwiny utmegini.” (Luka 22:32) Man nyuto ni Yecu obedo ki gen ni Petero bingut ki i balle ci medde ki tic pi Lubanga. Man obedo twon cwiny me timo kica adada!

9, 10. (a) Tira ango ma kimiyo bot Petero i poto me Gececemane? (b) Bal pa Petero-ni poyo wiwa i kom ngo?

9 I ngeye, i poto me Gececemane, Petero dok onyuto goro tyen ma kato acel kulu. Yecu okwayo Petero ki Yakobo ki Jon me bedo ma wanggi twolo ka En etye ka lega. Yecu onongo tye i twon arem cwiny madit dok onongo mito ni kiten kore, ento Petero ki jo mukene-ni gubedo ka nino anina. Yecu oloko lok man ma nyuto timo kica: “Cwiny kikome mito loyo abita pa Catan, ento kom aye nyap.”Mar. 14:32-38.

10 Ma peya otero kare, lwak dano mapol gubino ma gumako raa ma tye ka lyel kun gitye ki odo ki pala lucwan. Kany onongo mito tic ki ryeko. Ento, Petero omwuke labongo tam, owoto pala lucwan otongo it Maliko ma obedo opii pa lalamdog madit ongunu woko. Yecu otiro Petero i yo me mwolo, ocango wang ret ca, ci otito cik ma mako tim gero ma doro jo ma lube wa i kare-ni. (Mat. 26:47-55; Luka 22:47-51; Jon 18:10, 11) Petero onongo dong otimo bal mapol ma mito ni Yecu otimme iye kica. Bal pa Petero-ni poyo wiwa ni wan ducu watimo bal tyen mapol. (Kwan Yakobo 3:2.) Anga ki i kinwa ma pe mito ni Lubanga otimme kica nino ducu? Peko pa Petero onongo peya otum. Balle madongo onongo pud tye anyim.

Bal pa Petero ma Obedo Rac Loyo

11, 12. (a) Petero onyuto tekcwiny mo olo nining i nge mako Yecu? (b) I yo ango ma Petero pe otimo gin ma en oloko con ni ebitimo?

11 Yecu owaco ki lwak ma gubino ni, ka gitye ka yenyo en, ci omyero guwek lukwenane guciti. Labongo kero mo, Petero oneno kit ma kitweyo kwede Yecu. Ci Petero omayo kome, calo lukwena mukene-ni.

12 Petero gin ki Jon gugiko ngwecgi, gwok cok ki ot pa Lalamdog Madit, Anac, ka ma gikwongo tero iye Yecu pi penyone. I kare ma kitye ka tero Yecu kunu, Petero ki Jon gubedo ka “lubo kor Yecu ki cencen.” (Mat. 26:58; Jon 18:12, 13) Petero onongo pe obedo lalworo. Ngene kene ni tekcwiny mo olo onongo mitte me lubo kor joni. Jo mogo i kin lwak-ki onongo gitye ki jami lweny, dok Petero onongo dong owano ngat acel woko i kingi. Kadi bed kit meno, Petero onongo pe tye ka nyuto kodi mar moni ma en oloko iye con ni en eye to ki Yecu ka odoko rac.Mar. 14:31.

13. Yo acel keken mene ma tye me lubo Kricito maber?

13 Jo mapol i kare-ni gilubo “kor Yecu ki cencen” calo Petero. Gilubo i yo ma ngat mo mukene pe twero ngeyone. Ento kit ma Petero ocoyo kwede lacen, yo acel keken ma tye me lubo Kricito maber aye me lubo kore macok, kun walubo lanenne i jami ducu labongo paro pi adwogine.Kwan 1 Petero 2:21.

14. Petero obedo kwene i cawa ma kitye ka ngolo lok pa Yecu?

14 Wot pa Petero ngu ngu-ni okele wa i dog gang me ot mo madit adada i Jerucalem. Man onongo ot pa Kayapa, lalamdog madit ma olony mada. Ot ma kit meno pol kare onongo kigero bedo ki dyekal ki cel dok dog gang bedo ma opimme ki nyime. Petero oo i dog gang ci kikwero woko ni pe odony. Jon ma onongo ngeyo lalamdog madit dok onongo dong tye i iye, obino ci oweko lagwok dog gang oye ni Petero odony. Nen calo Petero pe omoko ka nget Jon; nyo otemme me donyo i ot wek ecung i nget Yecu. En obedo i dyekal, ka ma opii ki lutic mogo onongo gitye ka oyo iye mac ma tye ka menyo piny maleng i dyewor ma ngic meno, kun gineno kit ma lucaden goba gitiko lubo kor luwotgi me cito i ot kot.Mar. 14:54-57; Jon 18:15, 16, 18.

15, 16. Tit kit ma lok pa Yecu i kom kwere tyen adek ocobbe kwede.

15 Anyaka ma oye ni Petero odony ki i dog gang-ngi dong onene maber i dero mac ma en tye ka oyone-ni. En oniang i kome woko. En owaco calo doto en ni: “In bene onongo itye kacel ki Yecu Lagalilaya!” Kit ma lokke oturre atura-ni, Petero okwero woko ni pe engeyo Yecu—dok ni pe etye ka niang gin ma nyako-ni tye ka lok iye. En ocito ocung i nget ot ma tye i doggang, ma pe mito ni kingeye, ento anyaka mukene ongeyo en woko ci owaco en lok acel-li: “Dano man bene onongo tye kacel ki Yecu me Najaret.” Petero dok okwero woko kun kwong-nge akwonga ni, “An gira pe angeyo dano-ni!” (Mat. 26:69-72; Mar. 14:66-68) Gwok i nge kwero Yecu tyen me aryo-ni aye Petero owinyo ka twon gweno kok, ento lok mapol onongo tye i tamme oweko wiye pe opo i lok ma Yecu owaco i cawa manok angec.

16 I ngeye lacen ma pe orii, Petero onongo pud tye ka yelle wek pe kinge en. Ento gurup pa dano ma onongo gucung i dyekal gubino bote. Ngat acel ki i kingi obedo wat pa Maliko, opii ma Petero owano-ni. En owaco bot Petero ni: “Nanen pe aneni kacel kwede i poto?” Petero otamo ni omyero ewek guyeng maber ni lokgi-ni goba. En okwonge, ma nen calo lamme kekene ni gin mo marac myero otimme i kome ka eloko lok goba. Meno onongo dong obedo tyen me adek ma Petero okwero kwede Yecu. Ma pud en otyeko lokke atyeka, twon gweno otugi kok cut, kokone me aryo ma Petero owinyo i dyewor meno.Jon 18:26, 27; Mar. 14:71, 72.

“Rwot olokke oneno Petero”

17, 18. (a) Petero otimo ngo i kare ma oniang ni etimo twon bal madit i kom Yecu? (b) Ngo ma Petero myero obed ni otamo?

17 Yecu onongo pud obino abina i te baraja ma opimme ki dyekal ma tye piny. I cawa meno, wanggi orwatte ki Petero, kit ma kitito kwede i acakki me dul man. Kany aye dong lokke odonyo i wi Petero matek kit ma ekwero kwede Laditte. Petero oa oweko dye kal ma kome otonge woko pi bal ma etimo. Ocito i dye gudu me boma meno, ma dero pa dwe ma tye ka poto aye onongo tye ka menyone. Pig wange opong ma wange pe neno piny maber. Ocako koko matek adada.Mar. 14:72; Luka 22:61, 62.

18 I cawa ma bal ma kit meno otimme, yot adada bot ngat mo me tamo ni balle dit ma timo kica dong pe twere. Romo bedo ni Petero otamo ni Yecu dong pe twero timme kica. Ento obedo kumeno?

Onongo Mono pe Kitwero Timo Kica ki Petero?

19. Petero myero obed ni owinyo nining pi bal ma en otimo, dok wangeyo ni en pe oilo cinge nining?

19 Petero myero obed ni owinyo marac adada orwone i kare ma oneno gin ma otimme i kom Yecu. Myero obed ni cwinye owang i kome kekene i kare ma Yecu oto i nino meno i nge kanyo arem malit! Tamo kit ma emedo kwede arem pa Yecu i nino me agikki me kwone macalo dano, myero obed ni omito balo wi Petero woko. Kadi bed arem cwiny obwoyo Petero mada, en pe oilo cinge malo. Wangeyo meno pien ma pe orii, lok ma kicoyo nyuto ni en onongo tye kacel ki Lukricitayo mukene-ni doki. (Luka 24:33) Ngene kene ni lukwena ducu gukoko ange pi kit ma gutimme kwede i dyewor marac maca, dok gukweyo cwiny luwotgi.

20. Ngo ma watwero pwonyone ki i gin maber ma Petero otimo?

20 Kakany aye dong Petero omoko tam me ryeko. Ka latic pa Lubanga mo opoto, gin ma pire tek pe obedo kit ma en opoto kwede, ento nongo kero me aa malo me yubo bal ma en otimo. (Kwan Carolok 24:16.) Petero onyuto niye me ada me ribbe ki omegine kadi bed cwinye ocwer. Ka cwiny ngat moni ocwer nyo tye ka koko ange pi gin mo, cwinye romo mito ni ebed ka kene ma meno dong rac loyo. (Car. 18:1) Gin maber me atima aye me bedo cok ki luye luwotwa pi nongo kero me medde ki tic pi Lubanga.Ibru 10:24, 25.

21. Petero owinyo kwena ango pi bedo kacel ki lupwonnye pa Yecu?

21 Petero owinyo lok me ur ni kom Yecu dong pe i lyel pien en onongo tye ki lupwonnye pa Yecu mukene-ni. Petero ki Jon gungweco i lyel ka ma kikano iye kom Yecu dok kiloro doge woko. Jon, ma nen calo onongo tidi loye oo wiati. I kare ma Jon onongo doge tye twolo, pe odonyo. Ento Petero oo ma yweyo mito loye woko ci otugi donyo atir wa i iye. I goro onongo tye nono!Jon 20:3-9.

22. Ngo ma omiyo cwer cwiny ki gung cwiny ducu ma tye i cwiny Petero orweny woko?

22 Tika Petero oye ni Yecu ocer? Pe oye kong, kadi bed mon ma lugen gukelo ripot ni malaika gunyutte botgi pi tito kwena ni Yecu ocer woko ki i lyel. (Luka 23:55–24:11) Ento ma nino meno tum, kit cwer cwiny ki gung cwiny mo ma onongo tye i cwinye orweny woko. Yecu onongo kwo, calo cwec me cwiny ma tye ki twer! En onyutte bot lukwenane ducu. Ento, en kong otimo gin mo mukene wiati, en kong onyutte bot Petero. Lukwena guwaco i nino meno ni: “Rwot ocer ada, onyutte bot Cimon!” (Luka 24:34) I yo acel-lu, lakwena Paulo lacen ocoyo lok me aura ma otimme i nino meno i kare ma Yecu “onen bot Petero, ka dok onen bot jo apar wiye aryo ca.” (1 Kor. 15:5) Cimon obedo nying mukene pa Petero. Yecu onyutte bote i nino meno—nen calo ma Petero onongo tye kene.

Petero otimo bal mapol ma mitte ni Yecu omyero otim iye kica, ento nga ki i kinwa ma pe mito ni kitimme kica nino ducu?

23. Pingo Lukricitayo ma i kare-ni omyero gupo i kom lok pa Petero ka gupoto i bal?

23 Lok matut i kom rwatte pa joni pe kicoyo i Baibul. Lokke ogak i kin Yecu ki Petero keken. Waromo goyo kit ma wi Petero oballe kwede i nge neno ni Rwotte me amara dok tye kwo aye ki me bedo ki kare me nyuto cwer cwinye kacel ki kwayo kica. Ma dong pire tek loyo gin mo keken i lobo-ni aye ni, Petero onongo mito ni kitimme kica. Nga ma twero bedo ki akalakala ni Yecu otimme kica i yo ducu? Lukricitayo me kare-ni ma gipoto i bal omyero gupo i kom lok pa Petero-ni. Omyero pe watam ni Lubanga pe dong romo timiwa kica. Yecu nyuto kit pa Wonne kikome, ma ‘weko bal woko ducu.’Ic. 55:7.

Yecu Omiyo Lanyut Mukene ni Etimo Kica ki Petero

24, 25. (a) Tit kong gin mutimme i dyewor ma Peterogi gubedo ka mako rec i Nam me Galilaya. (b) Petero odok iye nining i kare ma Yecu otimo tango oweko gumako rec i ru piny?

24 Yecu owaco ki lukwenane ni omyero gucit i Galilaya, ka ma gibirwatte ki en doki. I kare ma guo, Petero otamo ni omyero ecit ka mako rec i Nam me Galilaya. Jo mapol gucito kwede. Petero odok cen i ticce ma yam en obedo ka timone i nam meno i kare me kwone macon. Timme pa yeya, twagge pa pii, yubo obwo ki cinge omyero obed ni obedo tung kucinge. Co guyelle kwe dyewor kulu pe gumako rec mo.Mat. 26:32; Jon 21:1-3.

Petero opye ki i yeya ci okwang wa i wi tera

25 Ma piny tye ka ruu, ngat mo olwongogi ki i wi tera kun waccigi ni omyero gubol obwogi ki i but yeya tungcel. Gulubo lokke ci gumako lwagi rec 153 kulu! Petero ongeyo ngat meno cut. Opye ki i yeya ci okwang wa i wi tera. Yecu omiyo rec ma otedo ki makar, bot lureme ma lugen i dog nam. Lokke madit okemo Petero.Jon 21:4-14.

26, 27. (a) Kare me timo ngo ma Yecu omiyo ki Petero tyen adek? (b) Yecu onyuto ni en etimo kica i yo ducu ki Petero nining?

26 Yecu openyo Petero ka en maro Rwotte “makato jami magi”—nen calo obedo ka cimo rec madwong ma gumako. I cwiny Petero, mar ma en tye kwede i kom ticce me mako rec twero pore ki marre i kom Yecu nining? Kit ma Petero okwero Rwotte tyen adek-ki, Yecu bene omiyo kare ki Petero me moko marre tyen adek kulu i nyim luwote. I tyen adek ducu ma Petero tye ka mokone, Yecu obedo ka wacce kit ma myero onyut kwede: myero onyut ki keto tic pa Lubanga me bedo anyim ma loyo jami ducu, kun pito, jingo, dok kwayo romi pa Kricito, jo ma lubo En.Luka 22:32; Jon 21:4-17, NW.

27 Yecu omoko ni Petero pud pire tek mada bote ki bot Wonne. Petero onongo bitimo tic ma pire tek i kacokke i te tira pa Kricito. Man omiyo lanyut madit ni Yecu otimme kica i yo ducu! I ada, kica meno ogudo cwiny Petero, omiyo omoko i cwinye.

28. Petero odoko calo got ma lubbe ki tyen lok me nyinge nining?

28 Petero obedo lagen i tiyo ticce pi mwaki mapol. En ojingo omegine, kit ma Yecu ocikke kwede i kare ma En cok to. Petero otiyo ki kica kun diyo cwinye i kwayo ki dong pito jo ma lubo Kricito. Laco man ma kilwongo ni Cimon okwo ma lubbe ki nying ma Yecu omiye ni Petero, nyo Got—en obedo ki niye matek calo got ki doko lanen maber i kacokke, kit ma Yecu oloko i kare ma omiye nying meno. Jami mapol ma nyuto lok meno nonge i waraga aryo i Baibul ma Petero ocoyo ma tye ki kony madit bot Lakricitayo acel acel. Waraga magi bene nyuto ni wi Petero pe owil i kom pwony ma en onongo ki bot Yecu i kom timo kica.Kwan 1 Petero 3:8, 9; 4:8.

29. Watwero lubo lanen me niye pa Petero ki kica pa Yecu nining?

29 Wan bene omyero wanong pwony meno. Nino ducu tika wakwayo Lubanga me timo kica pi balwa mapol ata-ni? Tika waye i timo kicane ki dong teko me kica meno me lonyowa? Ki dong tika watimo kica bot luwotwa? Ka tye kumeno, ci nongo watye ka lubo lanen me niye pa Petero kacel ki kica pa Yecu.