Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

DUL ME PYERARYO WIYE ACEL

En Olwenyo i kom Lworo ki Akalakala

En Olwenyo i kom Lworo ki Akalakala

1-3. Ngo ma Petero oneno i nino mo ma pire tek, dok ngo ma otimme i dyewor meno?

PETERO otute matek me kwango yeya ki opol kun neno piny ma ocido woko licuc. Ma oneno te polo tung kunyango, en otamo ni piny onongo dong cok ru. Ler ngeye ki pal gwoke onongo wange awanga pi kwango yeya pi cawa malac. Yamo ma kuto yer wiye-ni aye bene omiyo Nam me Galilaya obedo ka twagge magwar adada. Kome odyak ki pii mangic ma tiko twagge i kom yeya ki i nyime. Ento en omedde ki kwango yeya me ngolo loka nam.

2 Petero kacel ki luwote onongo guweko Yecu kene ka mo i dog nam. I nino meno, gin onongo guneno ka Yecu pito dano alip ki alip ki rec kacel ki mugati mogo manok. Man omiyo dano gubedo ki miti me keto Yecu macalo kabaka, ento en onongo pe mito donyo i lok me wibye. En bene onongo mito pwonyo lulub kore ni pe gurwak wigi i lok me wibye. I nge lwi woko ki bot lwak, Yecu ociko lupwonnyene ni gudony i yeya, gukwong nyime me cito loka ca, ci en ocito ka lega i wi got kene.Mar. 6:35-45; kwan Jon 6:14-17.

3 I kare ma lupwonnyene gicako kwango yeya, dwe onongo tye ka wigi, ento man onongo dong tye ka poto tung kupoto ceng. Ento, gin onongo guwoto pi mairo manok keken. Boko lok odoko tek botgi pi tutegi me kwango yeya, kun yamo ki pii ma twagge-ni bene woo matek. Petero nen calo obedo ka lwodo lok ma i cwinye.

I mwaka aryo keken, Petero opwonyo jami madwong ki bot Yecu, ento onongo pud tye ki jami mapol me apwonya

4. Pingo Petero tye lanen maber piwa me aluba?

4 Petero onongo tye ki lok mapol ata me alwoda! En orwatte ki Yecu Lanajaret pi tyen mukwongo mwaki aryo makato angec. En onongo dong opwonyo jami madwong, ento pud odong ki jami mapol me apwonya. En obedo atera me timo meno kun pe weko gin mo keken miye lworo nyo akalakala i kom Jehovah ki Yecu. Man omiyo en tye lanen maber adada piwa. Kong wanenu pingone.

“Watyeko Nongo Meciya”!

5, 6. Petero onongo kwo kit kwo ango?

5 Petero wiye pe owil i kom nino me rwattene ki Yecu. Ominne, Anderiya, aye okwongo titte kwena me yomcwiny ni: “Watyeko nongo Meciya.” Lok meno omiyo kwo pa Petero ocako lokke. Kwone onongo dong pe bibedo ma rom matwal.Jon 1:41.

6 Petero onongo bedo i Kapernaum, boma mo ma tye tung kumalo me dog Nam me Galilaya. En ki Anderiya onongo gin lumak rec kacel ki awobe pa Jebedayo, Yakobo gin ki Jon. Petero onongo pe bedo ki dakone keken ento bene ki marone ki dong ominne, Anderiya. Macalo lamak rec, gwoko jo me ode maber onongo mito tic matek kacel ki diro. Waromo goyo i wiwa dyewor mapol ma gubedo ka tic matek kun gibolo obwogi i nam i kin yeyagi aryo ci giywayo gin mo keken ma gumako. Waromo bene goyo calgi ka gitute nino ki nino dyeceng lung kun giyeko dok gicato recgi, ki dong giyubo dok gilwoko obwogi.

7. Kwena ango ma Petero owinyo i kom Yecu, dok pingo obedo ber atika?

7 Baibul wacciwa ni Anderiya obedo lapwonnye pa Jon Labatija. Labongo akalakala, Petero oketo cwinye adada ka winyo ripot pa ominne i kom kwena pa Jon. I nino mo acel, Anderiya oneno ma Jon cimo Yecu me Najaret kun waco ni: “Nen Latin-romo pa Lubanga!” Anderiya cutcut odoko lalub kor Yecu dok otito kwena maber atika-ni bot Petero ni: Meciya dong oo! (Jon 1:35-41) I nge jemo ma otimme i poto me Eden cokcok mwaki 4,000 mukato angec, Jehovah onongo ocikke ni ngat mo ma pire tek bibino me miyo gen me ada bot dano. (Acak. 3:15) Anderiya orwatte ki Lalar meno, Meciya kikome! Petero bene orune me cito ka rwatte ki Yecu.

8. Nying ma Yecu omiyo bot Petero-ni te lokke ngo, dok pingo jo mogo gitye ki akalakala ka ce nying meno opore?

8 Nio wa i nino meno, Petero onongo kilwonge ni Cimon, nyo Cimeon. Ento Yecu onene ci owacce ni: “‘In aye Cimon, wod pa Jon? Gibilwongi ni, Kepa’ (ma te lokke ni, Petero).” (Jon 1:42) Nyig lok man ni “Kepa” te lokke tye ni “kidi” nyo “pata got.” Yecu myero obed ni onongo tye ka lok macalo lanebi. En oniang ni Petero bidoko calo got—ngat ma bicung matek kun jingo lulub kor Kricito kare ducu. Tika Petero obedo ki tam ni niyene tek calo got? Nen calo pe otamo kumeno. Kadi wa jo mogo ma gikwano Jiri i kareni pe gitamo ni Petero obedo ngat ma ocung matek kare ducu calo got. Jo mogo giwacci Baibul nyuto ni en nen calo obedo ngat ma niyene goro, pe genne dok tiko loko tamme kare ducu.

9. Jehovah gin ki Wode giketo cwinygi i kom ngo, dok itamo ni pingo omyero wagen nenogi?

9 Petero onongo gire tye ki gorone. Yecu onongo ngeyo goro magi. Ento, calo Wonne Jehovah, Yecu kare ducu oketo cwinye i kom kit mabeco pa dano. Yecu ongeyo ni Petero tye ki kit mabeco mapol, dok onongo mito konye wek onyut kit magi i yo maber. I kareni bene, Jehovah gin ki Wode giketo cwinygi i kom kitwa mabeco. Waromo nongo ni tek tutwal me ye ni watye ki kit mabeco. Ento, omyero wagen nenogi dok wanyut ni watye atera me nongo pwony ki me yubo kitwa, kit ma Petero otimo-ni.Kwan 1 Jon 3:19, 20.

“Pe Ilwor”

10. Petero oneno jami ango, ento en odok cen ka timo ngo?

10 I nge rwattegi mukwongo, Petero nen calo owoto kacel ki Yecu i ticce me tito kwena. Twero bedo ni en oneno ka Yecu timo tangone mukwongo i kare ma oloko pii odoko kongo vino i nyom mo ma obedo i Kana. Ma pire tek loyo aye ni en owinyo kwena pa Yecu i kom gen maber atikatika me Ker pa Lubanga. Ento, en obarre woko ki bot Yecu ci odok cen i ticce me mako rec. I nge dwe mogo, Petero pud dok orwatte ki Yecu—ci i kare meno, Yecu olwongo Petero me nywako kwede i tic me tito kwena pi kare malac.

11, 12. (a) Ngo ma Petero ociro i ticce i dyewor mo acel? (b) Lapeny mene ma nen calo obino i wi Petero i kare ma tye ka winyo Yecu?

11 Petero onongo cwinye pe yom pien ticgi i dyewor meno pe onyako nyige. Lumak rec-ci onongo gubedo ka bolo obwogi i nam tere tere ento pe gumedo ki mako gin mo. Petero myero obed ni otiyo ki ngecce kacel ki diro me yenyo ka ma rec tye ka cam iye i kabedo mapat pat i nam. Labongo akalakala mo, en ki lumak rec mukene-ni i kine mukene onongo gitamo ni kono twere, kono gineno te pii macol-li wek ginong ka ma rec tye iye nyo gibitgi i obwo. Ngene kene ni bedo ki tam ma kit meno onongo cwero cwinye medo ameda. Petero onongo pe tye ka mako rec mere me namo nyo galowange; dano onongo gijenge i kom ticce me mako rec. Ento, en odwogo ki i dye nam labongo gin mo keken. Onongo mitte ni gulwok obwogi. Pi meno, en onongo olungo wiye ka lwokone i kare ma Yecu obino bote.

Petero pe ool ki winyo ka Yecu loko i kom pen lok me pwonnye—Ker pa Lubanga

12 Lwak onongo gudine cok ki Yecu pi winyo lokke. Pien gurumo en woko, Yecu oito i yeya pa Petero ci olege ni kong okwang manok i nam. Ki dwan ma winnye malongo, Yecu opwonyo lwak kun tye i yeya. Petero kacel ki jo mukene ma onongo gitye i dog nam guketo cwinygi adada i lokke. En pe ool ki winyo ka Yecu loko i kom pen lok me pwonnye—Ker pa Lubanga. En nen calo otamo ni pud dong obibedo twon mot madit atika me konyo Kricito ki tito kwena man ma miyo gen-ni i kabedo ducu! Ento tika onongo pore pire me tamo ni etwero konyo Kricito ki tito kwena man? Petero onongo bipito jo me ode nining? Oromo bedo ni Petero dok otamo pi tute matek kacel ki cawa malac ma mitte i tic me mako rec. Man nen calo omiyo en olworo ni tito kwena kacel ki Yecu kun bene emedde ki tic matek tutwal obibedo tek adada.Luka 5:1-3.  

13, 14. Tango mene ma Yecu otimo pi Petero, dok Petero odok iye nining?

13 I kare ma Yecu otyeko lok, en owaco ki Petero ni: “Kwang icit i kut, wubol obwowu wumak rec.” Petero onongo tye ki akalakala madit. En odok iye ni, “Ladit, wayelle dyewor benebene, pe wamako gin mo. Ento pi lokki abibolo obwo.” Petero onongo pud oa ka lwoko obwogi. Lok pa Petero nyuto ni en nen calo onongo pe mito bolo obwone i pii doki—tutwalle i cawa ma nongo rec pe tye ka cam! Ento, en otimo kumeno, ci ogwelo lutic luwote ma i yeya me aryone ni gulub korgi.Luka 5:4, 5.

14 Petero obedo ki ur ni obwone pek i kare ma dong ocako ywayone. En omedde ki ywayone matek, ci i nge kare manok keken oneno rec mapol ata ka dwanynye i obwo! Ki myel kom, en ogwelo lutic wadgi ma i yeya me aryone ni gubin gukonygi. Ma gitye ka timmo meno, onen woko ka maleng ni yeya acel keken pe twero tingo rec ducu ma gumako. Guloko rec i yeya aryo ducu gupong woko, ento onongo pud gidwong tutwal, ci yeya gucako mwony pi pek pa rec. Wi Petero oballe woko. En onongo dong oneno teko pa Kricito i tic, ento tango man okonye kacel ki jo me ode. Yecu onongo pat ki Petero pien en tye ki teko me cwalo rec i obwo! Lworo omako Petero matek. En orumo conge piny ci owacci: “Rwot, cit giri, iweka, pien an labalo.” En otamo ni pe epore me nywako lirem ki Ngat ma tye ki twero me tic ki teko pa Lubanga i yo ma kit meno.Kwan Luka 5:6-9.

“Rwot, an labalo”

15. Yecu opwonyo Petero nining ni pe myero obed ki akalakala nyo lworo?

15 Yecu owaco ki kica ni: “Pe ilwor; cakke koni ibimako dano.” (Luka 5:10, 11) Meno onongo pe kare me bedo ki akalakala nyo lworo. Petero onongo myero oket cwinye i tic ma pire tek me tito kwena ma ka bedo ki akalakala ka ce etwero gwoko jo me ode nyo epore me timo tic me tito kwena. Yecu onongo tye ki tic madit me atima, tic ma onongo bigudo kwo pa dano i kare me anyim. En onongo tiyo pi Lubanga ma ‘weko bal woko ducu.’ (Ic. 55:7) Jehovah onongo bimiyo bot Petero jami ducu ma mitte, jami me kom kacel ki me cwiny.Mat. 6:33.

16. Petero, Yakobo, ki Jon gudok i lwongo pa Yecu nining, dok pingo meno obedo tam maber loyo ma gumoko?

16 Petero oye lok pa Yecu cutcut, macalo Yakobo gin ki Jon. “Ma gin dong guywayo yeyagi i dog tura, guweko jami ducu gulubo kore.” (Luka 5:11, Baibol pa Katoli.) I timo meno, Petero onyuto ni etye ki niye i kom Yecu ki Ngat ma ooro Yecu. Meno obedo tam ma pud dong ber loyo ma en omoko. I kareni, Lukricitayo ma gilwenyo ki akalakala ki lworo wek giti pi Lubanga nongo bene gitye ka nyuto niye. Jehovah kare ducu paro pi jo ma gigene.Jab. 22:4, 5.

“Pingo Onongo Ibedo ka Kalo Akala?”

17. Petero obedo ka tamo i kom jami mene ma otimme mwaka aryo mukato angec nicakke ma en orwatte ki Yecu?

17 I nge mwaka ma romo aryo ma Petero orwatte ki Yecu, en okwango yeya i dyewor ma yamo magwar tye ka twago Nam me Galilaya, kit ma kitito kwede i acakki me dul man. Tye gire ni pe waromo ngeyo gin ma en obedo ka tamone. Onongo tye tam mapol ma en romo yero ki i kine! Yecu ocango two pa maro Petero. En omiyo Pwony me Wi Got. Pwony pa Yecu kacel ki tic matego ma en otiyo teretere onyuto ka maleng ni en aye Ngat ma Jehovah oyero, nyo Meciya. Ka dwe woto ki kato, Petero olo opwonyo kit me lweny ki lworo kacel ki akalakala. Yecu onongo bene oyero Petero me bedo i kin lukwenane 12! Kadi bed kumeno, Petero onongo cok biniang ni peya eloyo lweny i kom lworo ki akalakala kwicikwici.

18, 19. (a) Tit kong gin ma Petero oneno i wi Nam me Galilaya. (b) Yecu odok i kwac pa Petero nining?

18 I kine okogweno, nyo i kine ka cawa abongwen me wor me o i kwar piny, Petero otugi giko cero yeya ci oilo wange. En oneno gin mo ma pe niango wiye tye ka wot i wi pii ma tye ka twagge-ni! Tika obedo dero me dwe ma tye ka menyo pii? Pe, ginne onongo tye ka wot atir. Ginne onongo tye laco! Ada, laco meno onongo tye ka wot i wi nam! I kare ma laco-ni onyikke cok, onongo nen calo en obiwoto kato yeyagi woko. Komgi oto woko lirut pien gutamo ni laco-ni obedo tipo nyo gemo mo. Laco meno owaco ni: ‘Wudi cwinywu, man an; pe wulwor.’ Meno onongo Yecu!Mat. 14:25-28.

19 Petero odok iye ni: “Rwot, ka meno aye in, ci wek abin boti kunnu kun awoto ki i wi pii.” Gin ma en okwongo timone onyuto tekcwiny. Tango man ma kite dok pat-ti omiyo Petero obedo ki mit kom madit adada dok omiye kare me nyuto niyene. En onongo mito ni ebil teko me tango pa Yecu-ni wek niyene ojing matek. Yecu owaco bot Petero ni obin bote. Petero oa woko ki i yeya ci ocung i wi nam ma tye ka twagge-ni. Go kong kit ma Petero owinyo kwede i kare ma onyono gin mo matek ci ocung i wi pii. Omyero obed ni en onongo tye ki ur madit i kare ma en obedo ka wot me cito bot Yecu. Ento, en dok ocako winyo gin mukene i cwinye.Kwan Matayo 14:29.

“Ento ka oneno yamo tye ka kodo, ocako doko lwor”

20. (a) Petero wiye otang nining, dok adwogine obedo ngo? (b) Yecu omiyo pwony ma pire tek ango bot Petero?

20 Petero onongo myero oket tamme i kom Yecu. Yecu aye obedo ka tic ki teko pa Jehovah wek Petero owot i wi pii ma tye ka twagge-ni. Dok Yecu onongo tye ka timo meno pi niye ma Petero onyuto i kome. Ento Petero wiye otang woko. Wakwano ni: “Ka oneno yamo tye ka kodo, ocako doko lwor.” Petero omoro wange i kom pii ma tye ka twagge i kom yeya kun kelo bwoyo, ci kome ocako myel. Oromo bedo ni ogoyo calle ma etye ka lwiny woko i te pii. I kare ma lworo omedde i cwinye, niyene odoko nok. Laco man ma onongo kimiye nying ni Pata got pi kerone me cung matek-ki ocako lwiny calo gweng pien niyene odoko goro. Petero onongo ngeyo kwang maber, ento en pe ojenge i kom diro meno i wang-ngi. En odange matek ni, “Rwot, lara do!” Yecu omako cinge ci oile malo. I ngeye, ma pud gitye i wi nam, en opwonyo Petero lok man ma pire tek ni: “In dano ma niyeni nok, pingo onongo ibedo ka kalo akala?”Mat. 14:30, 31.

21. Pingo akalakala rac adada, dok waromo lweny kwede nining?

21 Yecu ogudo pen lok kikome i kare ma owaco ni, “Pingo onongo ibedo ka kalo akala”! Bedo ki akalakala romo wanowa matek adada i yo me cwiny. Ka watye ki akalakala, ci niyewa romo doko goro motmot nio ka tur woko. Omyero walweny i kom akalakala ki kwok matino! I yo ma nining? Ki keto cwinywa i kom gin mupore. Ka watiko lwodo gin ma onyo koyo i komwa, balo cwinywa, nyo wiro tamwa ki i kom Jehovah ki Wode, ci akalakala ma i cwinywa bimedde ameda. Ento ka waketo tamwa i kom Jehovah ki Wode, kun walwodo gin ma gutimo, ma gitye ka timone, ki dong ma gibitimone pi jo ma marogi, ci akalakala pe bibalo niyewa.

22. Pingo pore piwa me lubo lanen me niye pa Petero?

22 I kare ma Petero olubo kor Yecu i yeya, en oneno ka yamo pye mot. Nam me Galilaya opye mot. Petero kacel ki lupwonnye mukene-ni guwaco ni: “Ada, in giri i Wod pa Lubanga.” (Mat. 14:33) Ma piny woto ki ru i wi nam, cwiny Petero myero obed ni opong ki pwoc. En opwonnye pe me bedo ki akalakala i kom Jehovah ki Yecu pi lworo. I kom lok, en onongo myero otim alokaloka mapol ma peya odoko Lakricitayo matek calo got kit ma Yecu otito-ni. Ento en onongo omoko tamme me medde ki dongo. In tika dong imoko tammi kumeno? Ibinongo ni pore piri me lubo lanen me niye pa Petero.