Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Asoo Ɛze?

Asoo Ɛze?

Kɛmɔti a Dwosefi kpale ɔ kɛsa na yeahɔ Falo ɛkɛ ɛ?

Bɛdɔlɔ nrenyia mɔɔ ɛlɛpepɛ enrinli la wɔ tete Yigyibiti bane nwo

Kɛ mɔɔ Mɔlebɛbo kɛlɛtokɛ ne kile la, Falo zele kɛ bɛva Hibulunli Dwosefi mɔɔ la efiade la bɛrɛla ndɛndɛ bɛmaa ɔhile ye ɛlalɛ ne mɔɔ gyegye ye la abo. Ɛnee bɛva Dwosefi bɛdo efiade ɛvolɛ dɔɔnwo. Dwosefi nyianle mekɛ kpale ɔ kɛsa, ɔnva nwo kɛ ɛnee Falo hyia ɔ nwo ndɛndɛ la. (Mɔlebɛbo 39:20-23; 41:1, 14) Ɔzɔho kɛ edwɛkɛ ɛhye mɔɔ anwo ɛngyia mɔɔ kɛlɛvolɛ ne hanle la kile kɛ ɛnee ɔze Yigyibitima amaamuo ne kpalɛ.

Bɛ kɛsa mɔɔ bɛsie la ɛnee le tete maanle dɔɔnwo mɔɔ Hibuluma boka nwo la amaamuo. Noko, McClintock nee Cyclopedia of Biblical, Theological, and Ecclesiastical Literature hanle kɛ, “tete Yigyibitima ala a ɛnee le Aduduleɛ maanle mɔɔ bɛkpa bɛ kɛsa a.”

Asoo ɛnee bɛ kɛsa ala a bɛkpa ɔ? Biblical Archaeology Review magazine ne ka kɛ Yigyibitima amaamuo bie mɔ kile kɛ ɔwɔ kɛ nrenyia siezie ɔ nwo kpalɛ kolaa na yeara Falo anyunlu kɛ mɔɔ ɔlɛkɔ ɛzonlenlɛ sua nu a ɔyɛ la. Wɔ adenle ɛhye azo, ɛnee ɔwɔ kɛ Dwosefi kpa ɔ ti nee ɔ nwo enrinli amuala.

Ɛzoanvolɛma gyima ne se Temɔte papa le Gilikinli. Asoo ɛhye kile kɛ ɔvi Gilisi?

Ɔngile zɔ. Wɔ ɛzoanvolɛ Pɔɔlo edwɛkɛ ne mɔɔ sunsum ne maanle ɔhɛlɛle la anu, ɔyɛ a ɔfa Dwuuma ɔtoto Gilikima anwo, kɛ asɛɛ ɔlɛfa Gilikima yeagyinla ɛkɛ yeamaa menli kɔsɔɔti mɔɔ bɛnle Dwuuma la. (Wulomuma 1:​16; 10:​12) Deɛmɔti ɔle zɔ la a le kɛ ɛnee Gilikima aneɛ ne nee bɛ amaamuo ne ɛdɛlɛ ɛhɔ ɛleka dɔɔnwo mɔɔ Pɔɔlo hanle edwɛkɛ ne la.

Nwane mɔ a tete amra bule bɛ kɛ bɛle Gilikima a? Wɔ ɛvoya mɔɔ tɔ zo nna K.Y.M., Atɛnsema tendɛvolɛ Isocrates, hanle kɛzi ɛnee Giliki amaamuo ne ɛlɛtɛlɛ wɔ ewiade ye anu la anwo edwɛkɛ vale dule ɔ nloa anu. Ɔnwunle kɛ ɔlua ɛhye azo, “bɛdabɛ mɔɔ bɛfɛlɛ bɛ Gilikima la ɛnyia yɛ nwomazukoalɛ ne azo nvasoɛ ɛdɛla Gilisi ekulomenima.” Ɔbahola yeayɛ zɔ, noko yɛngola yɛnzi ye pi kɛ Temɔte papa mɔɔ ɔnle Dwuunli nee menli gyɛne mɔɔ Pɔɔlo hanle kɛ bɛle Gilikima la le Gilikima wɔ amaamuo adenle zo na bɛanwo bɛ zɔ.​—Gyima ne 16:1.