Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

TABA YA LETLAKALA LA KA NTLE | GO DIRA KHUTŠO KA LAPENG

Kamoo o ka Fedišago Diphapano ka Lapeng

Kamoo o ka Fedišago Diphapano ka Lapeng

GO THWE’NG ge e ba ka lapeng la gago go bonagala go dula go lwewa? Mohlomongwe dikgakgano di fetogile selo sa ka mehla e bile e ba tše di tseneletšego kudu. Go ka direga gore ga o tsebe le gore go se kwešišane go thomile bjang. Lega go le bjalo, le a ratana e bile ga le nyake go kwešana bohloko.

Go bohlokwa go gopola gore go fapana ka dikgopolo ga go bolele gore bophelo bja lapa la gago bo a senyega. Dingangišano ga se tšona di bakago bothata eupša tsela yeo di rarollwago ka yona ke yona e dirago gore go be le khutšo goba bonaba ka lapeng. Ela hloko megato yeo e ka thušago go fediša diphapano.

1. TLOGELA GO ITEFELETŠA.

Gantši go ngangišana batho ba babedi, eupša ge yo mongwe a thoma go theetša go e na le go bolela, go jana ka meno go a okobala. Ka baka leo, phema go nyaka go itefeletša ge o rumolwa. Kgomarela seriti sa gago ka go itshwara. Gopola gore khutšo ya ka lapeng e bohlokwa kudu go phala go fenya ngangišanong.

“Moo go sego dikgong mollo o a tima, gomme moo go sego mothomeletši ditshele di a fela.”Diema 26:20.

2. HLOMPHA MAIKWELO A DITHO TŠA LAPA LA GAGO.

Go theetša ka šedi le ka kwelobohloko o sa tsene ba bangwe ganong goba go ba ahlola e sa le pele, go ka thuša kudu go fediša bogale le go tsošološa khutšo. Go e na le go naganela motho yo mongwe dilo tše mpe, hlompha maikwelo a gagwe. O se ke wa tšea seo se ka bakwago ke go se phethagale e le lehloyo. Polelo e gobatšago e ka ba e bakilwe ke go se naganele ga motho goba pelo e kwelego bohloko go e na le go bakwa ke go hloka botho goba moya wa go itefeletša.

“Aparang lerato leo le bonagatšago lešoko, botho, boikokobetšo, boleta le go se fele pelo.”Bakolose 3:12.

3. IPHE NAKO YA GO IŠA MASWAFO FASE.

Ge e ba o tlalelane, e ka ba gabohlale gore o tloge ka botho ka lebakanyana gore o iše maswafo fase. Mohlomongwe o ka ya phapošing e nngwe goba wa sepelasepela go fihlela o theošitše maswafo. Se ga se go tšhabela taba, ke gore go hloka tirišano, e bile ga se go gana go boledišana le ba bangwe. Go e na le moo, mohlomongwe ye ke nako e botse ya go rapela Modimo gore a go nee go se fele pelo, temogo le kwešišo.

“O tloge pele ga ge ntwa e ka thoma.”Diema 17:14.

4. NAGANIŠIŠA KA SEO O SWANETŠEGO GO SE BOLELA LE KAMOO O KA SE BOLELAGO KA GONA.

Maemo a ka se kaonefale ge e ba o dulela go loutša mantšu a go kweša motho yo mongwe bohloko. Go e na le moo, leka go hwetša mantšu ao a ka fodišago moratiwa wa gago maikwelong. Le gona, go e na le go bolelela maikwelo a gagwe, mo kgopele ka boikokobetšo gore a go hlalosetše ona gomme o leboge thušo goba temogo yeo o e hwetšago.

“Go na le yo a bolelago a sa naganišiše bjalo ka ge eka o hlaba ka tšhoša, eupša leleme la ba bohlale le a fodiša.”Diema 12:18.

5. BOLELELA FASE GOMME SEGALO SA GAGO SE BE LE BOGWERA.

Go fela pelo ga setho se sengwe sa lapa go ka galefiša se sengwe. Phema go gegea, go rogana goba go hlaboša lentšu go sa šetšwe gore o ka ba o kgopišegile gakaakang. Phema ditatofatšo tše di hlabago, tše bjalo ka “Ga o na taba le nna” goba “Ga o ke o theetša.” Go e na le moo, botša molekane wa gago ka boleta kamoo boitshwaro bja gagwe bo go kgomilego ka gona (o ka re: “Ke kwa bohloko ge o . . . ”). Go kgorometšana, go itiana, go ragana goba mohuta le ge e le ofe wa bošoro ga o ke o lokafatšwa. Go bjalo le ka go kwera, dipolelo tša lenyatšo goba ditšhošetšo.

“Tlošang go lena mohuta o mongwe le o mongwe wa go boloka sekgopi, bogale, pefelo, mašata le polelo e gobošago gotee le selo se sengwe le se sengwe se se gobatšago.”Baefeso 4:31.

6. AKGOFELA GO KGOPELA TSHWARELO GOMME O HLALOSE SEO O TLA SE DIRAGO GORE O LOKIŠE BOEMO.

O se ke wa dumelela maikwelo a fošagetšego a go palediša go phetha morero wa gago o mogolo, e lego wa go dira khutšo. Gopola gore ge e ba o elwa le motho yo mongwe, bobedi bja lena le a lahlegelwa gomme ge e ba o dira khutšo, bobedi bja lena le a fenya. Ka gona, amogela gore o bile le karolo ngangišanong. Gaešita le ge o kgodišegile gore ga o molato, o sa dutše o ka kgopela tshwarelo ka gore o ile wa tenega, wa araba ka tsela yeo o arabetšego ka yona goba wa mo galefiša o sa ikemišetša. Ditswalano tša khutšo di bohlokwa kudu go phala boikgogomošo le go fenya ntweng. Le gona, ge e ba motho a go kgopela tshwarelo, mo lebalele ka pela.

“Eya o ikokobetše go wa geno o phophothe go yena.”Diema 6:3.

Ge ngangišano e fedile, o ka dira’ng go kgothaletša khutšo ka lapeng? Taba ye e tla ahlaahlwa sehlogong se se latelago.