Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ditsela tša go Hwetša Lethabo la Lapa

Go Rarolla Diphapano

Go Rarolla Diphapano

Monna o re: “Ka morago ga ge re nyalane, nna le Sarah * re ile ra ya go dula le batswadi ba-ka. Ka letšatši le lengwe kgarebe ya moratho’a-ka e ile ya nkgopela gore ke e felegetše gae ka koloi ya rena. Ke ile ka dumela gomme ka tšea morwa wa-ka. Eupša ge ke boa gae, ke ile ka hwetša Sarah a galefile kudu. Re ile ra thoma go fošana ka noga e phela ka pele ga ba lapa lešo gomme a ntatofatša ka gore ke rata basadi. Ke ile ka palelwa ke go laola kgalefo ya-ka gomme ka bolela dilo tšeo di ilego tša mo galefiša le go feta.”

Mosadi o re: “Morwa wa rena o babja kudu, gomme ka yona nako yeo, re be re e-na le mathata a tša ditšhelete. Ka gona, ge Fernando a be a sepela ka koloi le kgarebe ya moratho wa gagwe le morwa wa rena, ke be ke galefišitšwe ke dilo tše dintši. Ge a boa gae ke ile ka mmotša kamoo ke ikwago ka gona. Re ile ra lwa kudu ka taba ye gomme ra botšana mantšu a sa kgahlišego. Ke ile ka nyama kudu ka morago ga moo.”

GE E BA banyalani ba e-ba le phapano, na seo se bolela gore ga ba sa ratana? Aowa! Fernando le Sarah bao ba tsopotšwego ka mo godimo, ba ratana kudu. Lega go le bjalo, gaešita le manyalong a atlegilego ka dinako tše dingwe go tla ba le diphapano.

Ke ka baka la’ng diphapano di e-ba gona, gona o ka dira’ng go di thibela gore di se senye lenyalo la gago? Ka ge lenyalo e le tokišetšo yeo e thomilwego ke Modimo, go a kwagala gore re hlahlobe seo Lentšu la gagwe, Beibele, le se bolelago ka taba ye.—Genesi 2:21, 22; 2 Timotheo 3:16, 17.

Go Kwešiša Mathata

Banyalani ba bantši ba nyaka go swarana ka lerato le ka botho. Lega go le bjalo, Beibele e a dumela gore “bohle ba dirile sebe gomme ba hlaelelwa ke letago la Modimo.” (Baroma 3:23) Ka gona, go ka ba thata go laola maikwelo ge diphapano di tšwelela. Le gona ge phapano e tšwelela, ba bangwe ba hwetša go le thata go ganetša mekgwa e mebe e bjalo ka go hlaba mašata le go diriša polelo e gobošago. (Baroma 7:21; Baefeso 4:31) Ke dilo dife tše dingwe tšeo di ka bakago kgohlano?

Gantši monna le mosadi ba na le mekgwa e fapanego ya go bolela. Michiko o re: “Ka morago ga ge re nyalane, ke ile ka lemoga gore re na le mekgwa e fapanego kudu ya go bolela. Ga ke rate go bolela feela ka seo se diregilego, eupša ke rata go hlalosa gape lebaka leo se diregilego ka lona le gore se diregile bjang. Go bonala monna wa-ka a rata go bolela feela ka mafelelo a taba.”

Bothata bja Michiko ga se bja moswana-noši. Manyalong a mantši, molekane yo mongwe a ka rata gore go bolelwe ka bothata ka botlalo mola yo mongwe yena a sa rate diphapano gomme a nyaka go phema go bolela ka tšona. Ka dinako tše dingwe ge molekane yo mongwe a tšwela pele a bolela ka taba, yo mongwe o leka go e phema. Na o lemogile mokgwa wo lenyalong la lena? Na ka mehla go bonala yo mongwe wa lena e le yena a lekago go bolela ka taba mola yo mongwe a leka go e phema?

Taba e nngwe yeo e swanetšego go gopolwa ke gore tsela yeo motho a godišitšwego ka yona e ka tutuetša pono ya gagwe ka tsela yeo banyalani ba swanetšego go boledišana ka yona. Justin, yo a nago le nywaga e mehlano a nyetše o re: “Ke tšwa lapeng la batho bao ba sa bolelego kudu gomme ke hwetša go le thata go hlalosa maikwelo a-ka ka bolokologi. Se se galefiša mosadi wa-ka kudu. Yena o tšwa lapeng la batho bao ba bolelago kudu gomme ga a na bothata bja go mpotša kamoo a ikwago ka gona.”

Ke ka Baka La’ng le Swanetše go Katanela go Rarolla Mathata?

Banyakišiši ba hweditše gore leswao le lekaone leo le laetšago ge e ba lenyalo le tla atlega ga se makga ao ka ona banyalani ba botšanago gore ba a ratana. Go kgotsofatšana ka tša thobalano le go ba le tšhelete e lekanego le tšona ga se maswao a bohlokwa. Go e na le moo, leswao le lekaone leo le laetšago ge e ba lenyalo le tla atlega ke tsela yeo ka yona monna le mosadi ba rarollago mathata ao a tšwelelago.

Go tlaleletša moo, Jesu o itše ge batho ba nyalana, ga se motho yo a ba tlemaganyago eupša ke Modimo. (Mateo 19:4-6) Ka gona, lenyalo leo le atlegilego le godiša Modimo. Ka lehlakoreng le lengwe, ge e ba monna a palelwa ke go bontšha mosadi wa gagwe lerato e bile a sa mo naganele, Jehofa Modimo a ka ba a se theetše dithapelo tša gagwe. (1 Petro 3:7) Ge e ba mosadi a sa hlomphe monna wa gagwe, ge e le gabotse ga a hlomphe Jehofa, yoo a beilego monna go ba hlogo ya lapa.—1 Bakorinthe 11:3.

Ditsela tša go Atlega—Phema Mekgwa ya go Bolela e Gobatšago

Go sa šetšwe mokgwa woo o boledišanago le ba bangwe ka ona goba tsela yeo o godišitšwego ka yona, go na le mekgwa e itšego ya go bolela e gobatšago yeo o swanetšego go e phema e le gore o diriše melao ya motheo ya Beibele gomme o rarolle diphapano ka katlego. Ipotšiše dipotšišo tše di latelago:

‘Na ke ganetša tutuetšo ya go itefeletša?’

Seema se bohlale se re: “Xo pitla dinkô xo nthša moôkôla; xo hlohla boxale xo tsoša thlabanô.” (Diema 30:33) Temana ye e ra go re’ng? Ela hloko mohlala wo. Seo se thomago e le go se swane ga dikgopolo tseleng yeo ditšhelete tša lapa di swanetšego go dirišwa ka yona (“re swanetše go laola tsela yeo re dirišago karata ya mokitlana”) se ka fetoga ntwa ka pela (“ga o kgone go šomiša tšhelete”). Ke therešo gore ge e ba molekane wa gago a go ‘pitla nko’ ka go go hlasela, o ka ikwa o tutueletšega go itefeletša ka go mo ‘pitla nko.’ Lega go le bjalo, go itefeletša go tliša kgalefo e bile go gakatša phapano.

Mongwadi wa puku ya Beibele e lego Jakobo o lemošitše ka gore: “Bonang! Go nyakega mollo o monyenyane gakaakang go tšhuma sekgwa se segolo! Ee, leleme ke mollo.” (Jakobo 3: 5, 6) Ge banyalani ba palelwa ke go laola maleme a bona, mathata a manyenyane a ka fetoga diphapano tše dikgolo ka pela. Le gona, manyalo ao a hlaselwago leboelela ke diphapano tše bjalo ga a dire gore go be le boemo bjoo go bjona lerato le ka golago.

Go e na le go itefeletša, na o ka ekiša Jesu, yoo ge a be a rogwa ‘a sa kago a ithogela’? (1 Petro 2:23) Tsela ya go fediša phapano ka pela ke ka go lemoga gore molekane wa gago o na le pono e kwagalago le go kgopela tshwarelo bakeng sa karolo yeo o bilego le yona ge le fapana.

LEKA MOKGWA WO: Nakong e tlago ge le fapana, ipotšiše gore: ‘Ke tla lahlegelwa ke’ng ge e ba nka theetša seo molekane wa-ka a tshwenyegilego ka sona? Ke’ng seo ke se dirilego seo se tlaleleditšego bothateng bjo? Ke thibelwa ke’ng go kgopela tshwarelo ka baka la diphošo tša-ka?’

‘Na ke nyenyefatša maikwelo a molekane wa-ka goba ke a a nyatša?’

Lentšu la Modimo le laela gore: “Ka moka ga lena e-bang le kgopolo e swanago, le kwelana bohloko.” (1 Petro 3:8) Ela hloko mabaka a mabedi ao ka ona o ka palelwago ke go diriša keletšo ye. Lebaka la pele ke gore o ka ba o sa kwešiše tsela yeo molekane wa gago a naganago ka yona le maikwelo a gagwe. Ka mohlala, ge e ba molekane wa gago a tshwentšwe ke taba e nngwe go feta kamoo wena e go tshwentšego ka gona, o ka ba le tshekamelo ya go mmotša gore, “O fo ba o tshwenyega kudu.” Maikemišetšo a gago e ka ba e le go thuša molekane wa gago gore a be le pono e leka-lekanego ka bothata. Lega go le bjalo, ke batho ba sego kae bao ba homotšwago ke mantšu a bjalo. Banna le basadi ba nyaka go tseba gore batho bao ba ba ratago ba a ba kwešiša le go ba kwela bohloko.

Go ikgogomoša le gona go ka dira gore motho a nyatše maikwelo a molekane wa gagwe. Motho yo a ikgogomošago o leka go iphagamiša ka go dula a nyenyefatša ba bangwe. A ka dira bjalo ka go diriša mantšu a lenyatšo ge a bolela le ba bangwe goba ka go ba bapiša le ba bangwe ka mo go sa swanelago. Ela hloko mohlala wa Bafarisei le bamangwalo ba mehleng ya Jesu. Ge motho le ge e le ofe—gaešita le ge e le Mofarisei-gotee—a be a ka bolela selo se se fapanego le seo se bolelwago ke batho ba bao ba ikgogomošago, ba be ba mo hlasela ka mantšu a lenyatšo. (Johane 7:45-52) Jesu o be a fapane le bona. O ile a kwela ba bangwe bohloko ge ba be ba mo tšhollela sa mafahleng.—Mateo 20:29-34; Mareka 5:25-34.

Nagana kamoo o arabelago ka gona ge molekane wa gago a go botša maikwelo a gagwe. Na mantšu a gago, segalo sa lentšu le ponagalo ya sefahlego di bontšha kwelobohloko? Goba na o akgofela go phaela maikwelo a molekane wa gago ka thoko?

LEKA MOKGWA WO: Dibekeng tše di tlago, šetša kamoo o bolelago le molekane wa gago ka gona. Ge e ba o phaela maikwelo a molekane wa gago ka thoko goba o bolela selo seo se mo nyenyefatšago, kgopela tshwarelo gatee-tee.

‘Na ka dinako tše dingwe ke nagana gore maikemišetšo a molekane wa-ka ke a boithati?’

“A O re Jobo xe a boifa Modimo, ó dira fêla? A xa se Wene O mo axeleditšexo ka lexora, yêna le ba lapá la xaxwe, le tšohle tše e lexo tša xaxwe thokô tše xo fêla?” (Jobo 1:9, 10) Ka mantšu ao, Sathane o be a belaela maikemišetšo a monna yo a botegago Jobo.

Ge e ba banyalani ba sa hlokomele, ba ka wela mokgweng wo o swanago. Ka mohlala, ge e ba molekane wa gago a go direla selo se itšego se sebotse, na o ipotšiša ge e ba a nyaka selo se itšego goba a uta selo se itšego? Ge e ba molekane wa gago a dira phošo, na o lebelela go palelwa mo e le bohlatse bja gore o na le boithati e bile ga a go rate? Na gatee-tee o gopola diphošo tšeo a di dirilego nakong e fetilego gomme wa oketša ka phošo yeo a sa tšwago go e dira lelokelelong leo?

LEKA MOKGWA WO: Ngwala lelokelelo la dilo tše dibotse tšeo molekane wa gago a go diretšego tšona le maikemišetšo a mabotse ao a ka bago a ile a mo tutueletša go dira bjalo.

Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Lerato ... ga le boloke pego ya bobe.” (1 Bakorinthe 13:4, 5) Lerato le lemoga gore re na le mafokodi. Eupša ga le boloke pego ya bobe. Paulo o boletše gape gore lerato le “dumela tšohle.” (1 Bakorinthe 13:7) Ga se gore mohuta wo wa lerato ke madumela-tšohle, eupša le ikemišeditše go bota. Ga le belaele ba bangwe. Mohuta wa lerato woo Beibele e o kgothaletšago o ikemišeditše go lebalela e bile o ikemišeditše go dumela gore ba bangwe ba na le maikemišetšo a mabotse. (Psalme 86:5; Baefeso 4:32) Ge balekane ba bontšhana lerato la mohuta wo, ba tla ba le lenyalo le le atlegilego.

IPOTŠIŠE . . .

  • Banyalani bao ba tsopotšwego mathomong a sehlogo se ba dirile diphošo dife?

  • Nka phema bjang go dira diphošo tše di swanago lenyalong la-ka?

  • Ke dintlha dife go tšeo go boletšwego ka tšona sehlogong se tšeo ke swanetšego go kaonefatša kudu go tšona?

^ ser. 3 Maina a mangwe a fetotšwe.