SARAH * wa kua Ghana yo a nago le nywaga e 17 a nyalane le Jacob o re: “Gantši re lwela tšhelete.” Sarah o hlalosa gore: “Ke a befelwa ka gobane ke šoma ka thata bakeng sa go hlokomela lapa le gona Jacob ga a ke a boledišana le nna ka maemo a tša ditšhelete. Re fetša dibeke tše dintši re sa boledišane.”

Monna wa gagwe Jacob o dumela ka gore: “Ee, go na le dinako tšeo re fošanago ka noga e phela. Gantši seo se bakwa ke go se kwešišane le go se be le poledišano e botse. Gape diphapano di bakwa ke go tšewa ke maikwelo maemong a itšego.”

Nathan wa India yo a sa tšwago go nyala o hlalosa seo se ilego sa direga ka letšatši le lengwe ge ratswalagwe a be a kgadimola mmatswalagwe. Nathan o re: “Mmatswale o ile a kgopišega gomme a tšwa ka ntlong. Ge ke botšiša ratswale gore ke ka baka la eng a ile a kgadimola mmatswale, o ile a nagana gore nna mokgonyana wa gagwe ke a mo nyatša. Go se go ye kae, ke ge a šetše a re kgadimola ka moka.”

Mohlomongwe le wena o lemogile kamoo go bolela selo se fošagetšego ka nako e fošagetšego go ka bakago diphapano tše dikgolo ka gona ka lapeng. Seo e ka thomago e le go ntšhetšana sa mafahleng, se ka fetoga ntwa ya mantšu ka ponyo-ya-leihlo. Ga go na motho yo a bolelago dilo tše dibotse ka dinako tšohle, ka gona go ka ba bonolo gore o kwele thoko seo ba bangwe ba se bolelago goba wa se kwešiše maikemišetšo a bona. Lega go le bjalo, go a kgonega gore o thabele khutšo le botee.

Ke’ng seo o ka se dirago ge go eba le dingangišano? Ke megato efe yeo o ka e gatago gore o boloke khutšo ka lapeng? Ke bjang malapa a ka bolokago khutšo ka lapeng? Hle bala dihlogo tše di latelago.