Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Mo 1881, Gordon okwa li a mona oshikunino shaye shaEden moPraslin, Seychelles

Edu otali ka ninga ngoo shili Oparadisa?

Edu otali ka ninga ngoo shili Oparadisa?

Oumbo vomauyelele e na sha neenhele ohava kala va hokwifa nohave tu ningifa tu kale twa hala oku ka talela po keenhele odo diwaelela opo tu ka fuwife omadiladilo etu notu ka dimbwe oisho nomaupyakadi onghalamwenyo. Ashike otu shi shii nawa kutya, ngeenge twa alukile keumbo, oinima ohatu hange ashike i li ngaashi twe i fiya fimbo inatu ya molweendo.

Ashike ohokwe oyo hatu kala tu na shi na sha noparadisa ohai kala ikumwifi neenghono. Ohatu lipula kutya: ‘Mbela “oparadisa” oyoshili ngoo? Ngeenge osho, omolwashike tu na ohokwe muyo? Mbela otai ke uya ngoo shili?’

ONDJOKONONA YOPARADISA

Oule womafelemido, ovanhu ova kala ve na ohokwe moparadisa. Vahapu ova kala ve na ohokwe muyo molwaashi Ombiibeli oya tumbula “oshikunino muEden, moushilo.” Oshike sha ningifa oshikunino osho shi kale shihokwifa? Ombiibeli oya ti: “Omwene Kalunga okwa menifa medu omiti di lili noku lili da wapala okutala nodinyenye okuliwa.” Oshikunino osho osha li onhele iwa noihokwifa. Osho sha li shihokwifa unene oshosho kutya ‘mokati koshikunino okwa li a menifa mo omuti womwenyo.’ — Genesis 2:8, 9.

Kakele kaasho, ehokololo laGenesis ola tumbula omilonga nhee tadi kunguluka moshikunino. Omilonga mbali domudo odi shiivike nokunena, omulonga waTigris (ile Hiddekel) nosho yo waEufrat. (Genesis 2:10-14) Omilonga odo mbali ohadi kunguluka omeva okupitila moshilongo osho hashi ifanwa kunena Iraq, a finda mekololo laPersia shonale.

Oshi shii okuudiwa ko eshi Ovapersia va li have lipula unene noparadisa kombada yedu. Pashihopaenenwa, emate lOshipersia lomefelemudo 16, olo li li mOmisiuma yaPhiladelphia moPennsylvania, sha-U.S.A., ola fanekwa oshikunino sha dingililwa kekuma, mu na omiti nosho yo eengala. Oshitya shOshipersia “oshikunino sha dingililwa kekuma” otashi ti yo “oparadisa,” nomutalelo wemate olo otau holola nghee Ombiibeli ya popya shi na sha noshikunino shaEden osho shiwaelela.

Oshoshili kutya omahokololo e na sha noparadisa ohaa hokololwa lwoikando momalaka mahapu nosho yo momaputuko a yoolokafana mounyuni aushe. Eshi ovanhu va kala nokutembukila koitukulwa i lili noku lili mounyuni, ohava twaalele omahokololo e na sha noparadisa, noule womafelemido, ova kala noku a kwatakanifa nomaitavelo nosho yo nomahokololo onalenale omoshitukulwa. Nokunena, ovanhu ohava popi kombinga yeenhele odo diwaelela da fa oparadisa.

OPARADISA TAI KONGWA

Ovakonakoni vamwe ova ti kutya ova mona oparadisa oyo ya li ko nale. Pashihopaenenwa, mo 1881, Charles Gordon, omukulunhu wetangakwaita laBritain, okwa li a kumwa neenghono eshi a li a talela po onhele iwaelela oyo hai ifanwa Vallée de Mai oyo i li moSeychelles nokwa li a fika pexulifodiladilo kutya pamwe oyo oshikunino shaEden. Mefelemudo 15, omukonakoni omweendi Omuitali wedina Christopher Columbus okwa li te lipula kutya oku li popepi nokumona oshikunino shaEden eshi a fika kokanhunhu kaHispaniola, oko paife haka ifanwa Dominican Republic naHaiti.

Okambo kondjokonona kedina Mapping Paradise, oke na omauyelele oo a li mouwaalita vonale ve dule 190, vahapu tava ulike Adam naEva ve li moshikunino shaEden. Mokati kouwaalita ovo omu na kamwe haka ifanwa Beatus of Liébana komefelemudo 13, oko ka pumba, ke na omashangelo onale. Pokati kokaalita oko ope na efano loparadisa. Ope na omilonga nhee ta di kunguluka, ‘omulonga waTigris,’ ‘waEufrat,’ ‘waIndus’ ‘nowaJordan,’ nakeshe ohuke yado otaku tiwa kutya oi lile po okutandavela kwOukriste kominghulo nhee dounyuni. Efano olo otali ulike kutya nonande kaku shiivike apa pa li Oparadisa yonale, natango ovanhu ove na efano layo momadiladilo.

John Milton, omutoti woutevo Omwiingilisha womefelemudo 17, okwa shiivikila okatevo kaye oko ke na oshipalanyole Paradise Lost, ke likolelela kehokololo laGenesis li na sha nokunyona kwaAdam nokutewa mo muEden. Okwa shanga mo eudaneko li na sha nanghee ovanhu tava ka kala vali nomwenyo waalushe kombada yedu, a ti: “Edu alishe otali ka kala oparadisa.” Diva konima yaasho, Milton okwa li a shanga okambo ke na oshipalanyole Paradise Regained.

ETALEKO LI NA SHA NAYO OLA LUNDULUKA

Osha yela kutya oshikundafanwa shi na sha noparadisa oyo ya kana oshi li enenediladilo mondjokonona yovanhu. Ndele mbela omolwashike hai lipwililikilwa kunena? Embo ledina Mapping Paradise ola popya kutya omolwaashi “ovanhu ovo ve lihonga shi na sha noutelogi . . . ove lipwililikila filufilu oshinima shi na sha nonhele opo pa li oparadisa.”

Ovanhu vahapu ovo hava i keengeleka ohava hongwa kutya itava ka kala nomwenyo kombada yedu moparadisa, ndele otava i meulu. Ashike Ombiibeli oya popya mEpsalme 37:29, ya ti: “Ovayuki, vo otava ka fyuulula oshilongo [ile edu, NW] ndele tava kala mo alushe.” Molwaashi ounyuni kunena kau fi vali oparadisa, mbela ope na ngoo elineekelo kutya eudaneko olo onali ka wanifwe? *

EDU ALISHE OTALI KA NINGA SHILI OPARADISA

Jehova Kalunga, oo a shita Oparadisa oyo ya li ko nale, okwa udaneka kutya ote ke i etulula vali. Ngahelipi mbela? Dimbuluka kutya Jesus okwe tu honga tu ilikane hatu ti: “Ouhamba woye nau uye; ehalo loye nali wanifwe kombada yedu ngaashi yo meulu.” (Mateus 6:10) Ouhamba oo ou li epangelo olo li li momake aJesus Kristus, notali ka pingena po omapangelo aeshe opanhu. (Daniel 2:44) Ngeenge Ouhamba oo owa hovele okupangela, ehalo laKalunga li na sha noparadisa kombada yedu otali ka ‘wanifwa.’

Omuprofeti Jesaja okwa li a nwefwa mo a yelife nghee Oparadisa oyo ya udanekwa tai ka kala. Itaku ka kala vali omalipumomumwe nosho yo omaupyakadi oo a kuma ovanhu kunena. (Jesaja 11:6-9; 35:5-7; 65:21-23) Ohatu ku ladipike u konge efimbo ndele to lesha omishangwa odo mOmbiibeli yoye. Ngeenge owa ningi ngaho oto ka mona kutya Kalunga ota ka ningila shike ovanhu ovo hava dulika. Ovo tava ka kala nomwenyo otava ka hafela oparadisa notava ka kala va hokiwa kuKalunga, oinima oyo Adam a kanifa. — Ehololo 21:3.

Omolwashike hatu dulu okukala noushili kutya eteelelo li na sha nOparadisa kombada yedu oloshili? Omolwaashi Ombiibeli oye tu lombwela ya ti: “Eulu olo olOmwene, ndelenee edu okwe li pa ovana vovanhu.” Eteelelo li na sha nOparadisa kombada yedu ola “udanekwa kuKalunga iha fufya, nalenale efimbo manga inali hovela.” (Epsalme 115:16; Titus 1:2) Ombiibeli inai tu pa tuu eteelelo liwa li na sha nOparadisa yaalushe!

^ okat. 15 Oshihokwifa yo okushiiva kutya mo-Koran, movelise 105 ya-sura 21, Al-Anbiya’ [Ovaprofeti], oya popya ya ti: “Ovayuki mokati kovapiya vange otava ka fyuulula edu.”