Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Eenghundafana odo hadi ningwa kuyele nodamangulukila keshe umwe oda fimanenena

Ngeenge omuholike woye ta vele omukifi tau twala mefyo

Ngeenge omuholike woye ta vele omukifi tau twala mefyo

DOREEN okwa li a haluka eshi omushamane waye Wesley, oo a li e na omido 54, a li a monika oshitumba kouluvi sha naipala neenghono. * Eendokotola oda li de mu lombwela kutya oku na ko ashike eemwedi dinini. Doreen okwa ti: “Kanda li handi dulu okwiitavela osho nda uda. Onda li nda ninga oivike nda polimana neenghono. Onda li ndi udite kutya hafye hatu ningilwa oshinima osho ndele ovamwe, molwaashi kanda li nde lilongekida.”

Shinyikifa oluhodi, Doreen haye aeke a li e linyenga ngaho. Omukifi tau twala mefyo otau dulu okuhanga keshe umwe ombadilila. Ndele vahapu ohava file oshisho nehalo liwa ovaholike vavo ovo va monika omikifi tadi twala mefyo. Natango, okufila oshisho vamwe oshi li eshongo linene. Oshike osho oilyo yomaukwaneumbo ya pumbwa okuninga opo i hekeleke nokufila oshisho ovaholike vayo ovo tava vele omukifi tau twala mefyo? Ongahelipi ovo tava file oshisho ovo tava ehama tava dulu okuungaunga nomaliudo oo tashi dulika e va hange pefimbo louyahame? Oshike tashi dulika shi ningwe po eshi omunhu e li pokufya? Tete natu ka taleni kutya omolwashike okufila oshisho omunhu oo e na omukifi tau twala mefyo shi li eshongo kunena.

ONGHALO IDJUU YOKUNENA

Ounongononi u na sha nounamiti owa etifa po omalunduluko shi na sha nokufya kwovanhu. Efelemudo la pita lwaapo, nokuli nomoilongo oyo ya putuka, ovanhu ova li hava kala nomwenyo oule wefimbo lixupi neenghono. Ovanhu ova li hava fi diva komikifi dolutapo ile koiponga. Kapa li oipangelo ya wana, novanhu vahapu ova li hava filwa oshisho kovapambele vavo nova li hava file momaumbo.

Kunena, exumokomesho moinima younamiti ola kwafela eendokotola di dule okukondjifa omikifi odo da nyika oshiponga opo di dule okulelepeka onghalamwenyo yovanhu. Ovanhu otava dulu okukala nomwenyo efimbo lile nonande ove na omikifi odo da li hadi dipaa ovanhu diva mefimbo lonale. Ndele osho itashi ti kutya ova veluka. Luhapu ohava kala ve na omaunghundi a kwata moiti oo hae va imbi va dule okulifila oshisho vo vene. Nomolwaasho ohashi kala shidjuu okufila oshisho ovanaudu va tya ngaho notashi pula shihapu.

Paife ovanhu vahapu konyala ohava file koipangelo shi dulife momaumbo. Onghee ovanhu vahapu kunena kave shii osho hashi ningwa po ngeenge omunhu ta fi, navahapu inava mona omunhu ta fi. Molwaashi ovanhu kave na eshiivo, ohashi va ningifa va kale va tila okufila oshisho omupambele oo ta ehama. Oshike tashi dulu oku tu kwafela opo tu file oshisho ovapambele vetu ovo tava ehama?

NINGENI OMALONGEKIDO KOMESHO YEFIMBO

Ngaashi twa mona moshihopaenenwa shaDoreen, ovanhu vahapu ohava kala va haluka ngeenge omuholike wavo a monika omukifi wa kwata moiti. Mbela oshike tashi ke ku kwafela u lilongekidile osho shi li komesho nonande owa wililwa po neenghono, wa tila nowa nyika oluhodi? Omupiya waKalunga umwe omudiinini okwa ilikana a ti: “Tu longa okuvala omafiku etu, fye tu pewe omutima wa nongopala.” (Epsalme 90:12) Natango, owa pumbwa okwiilikana wa mana mo kuJehova Kalunga e ku ulikile nghee u na ‘okuvalula omafiku oye’ noukeka opo u dule okulongifa nawa omafiku oo a xupa ko pamwe nomuholike woye.

Osho otashi pula okuninga omalongekido komesho yefimbo. Ngeenge omuholike woye ota dulu natango okupopya noku na ehalo lokupopya sha, oshiwa oku mu pula kutya olyelye a hala e mu ningile ko omatokolo ngeenge okwa ka kala ita dulu okupopya. Ngeenge omwa kundafana nomunaudu mwa manguluka kombinga yaasho a hala oku ka ningilwa, ngaashi okutulwa komashina okufudifa, okutulwa meembete ile okutambula ko ouhaku wonhumba, otashi ke mu kwafela mu kale mu shii osho a hala okuningilwa ngeenge okwa i monghalo omo ita dulu okupopya, noitamu ka kala mu udite ondjo molwaashi mwe mu ningila omatokolo. Eenghundafana odo hadi ningwa kuyele noda mangulukila keshe umwe ohadi pe oukwaneumbo omhito opo u dule okufila oshisho omunaudu. Ombiibeli oya ti: “Apa pehe nomapukululo, eemhangela tadi nyonauka.” — Omayeletumbulo 15:22.

NGHEE TO DULU OKUKWAFELA

Luhapu, oshinakuwanifwa sha fimanenena shaao ta file oshisho omunaudu osho oku mu hekeleka. Omunhu oo e li pokufya okwa pumbwa okushilipalekwa kutya oku holike noke li oye aeke. Osho otashi dulu okuningwa ngahelipi? Oto dulu okuleshela ile okwiimbila omunaudu, to hoolola oishangomwa nomaimbilo oo taa tungu notae mu hafifa. Ovanhu vahapu ohava hekelekwa ngeenge oilyo yomoukwaneumbo tai va kwata meenyala nokupopya navo newi litalala.

Ohashi kala shiwa oku mu lombwela kutya olyelye e uya oku mu talela po. Olaporta imwe oya ti: “Okuuda ko oko kumwe kwomoyuuditifi itano oko haku kala taku longo nande imwe itai longo. Oshuuditifi shokuuda ko ohashi kala tashi longo nonande [ovanaudu] ova kale tava monika va kofa, onghee ino popya oshinima osho ito dulu okupopya ngeenge ve li oupafi.”

Ngeenge otashi shiiva, ilikana pamwe navo. Ombiibeli oya popya kutya pomhito imwe omuyapostoli Paulus nosho yo ovaendi pamwe naye ova li moudjuu munene nokava li ve shii ngeenge otava ka xupa. Mbela ova li va konga ekwafo lilipi? Paulus okwa li a ladipika ookaume kaye a ti: “Nanye yo tamu tu kwafa momailikaneno eni.” (2 Ovakorinto 1:8-11) Osha fimanenena okwiilikana tashi di komutima ngeenge omunhu e li moudjuu munene nosho yo ngeenge ta ehama omukifi wa kwata moiti.

OKUDIMINA OUSHILI

Ohashi kala shinyikifa oluhodi ngeenge u shii kutya omuholike woye ota fi. Osho osho shi li ngaho, molwaashi efyo kali fi oshinima shopaushitwe. Inatu shitwa tu tambule ko efyo li li oshitukulwa shonghalamwenyo. (Ovaroma 5:12) Ombiibeli oya popya kutya efyo oli li “omutondi.” (1 Ovakorinto 15:26) Oshi shii okuudiwa ko ngeenge omutima woye otau anye okudimina kutya omuholike woye ota fi, noshi li paushitwe.

Ashike okukaleka momadiladilo osho tashi dulu okuningwa po otashi ka kwafela oilyo youkwaneumbo iha kale ya tila unene, nokuyandja elitulemo koinima oyo tai dulu okuningifa onghalo i kale ipu okuungaungwa nayo. Oinima imwe oyo tashi dulika i ningwe po oya tumbulwa moshimhungu “ Oivike yaxuuninwa yonghalamwenyo.” Oshoshili kutya havanaudu aveshe hava shakeneke eenghalo odo, noihadi va hange palandulafano la faafana. Ndele ovanaudu vahapu ohava shakeneke amwe omomalunduluko oo.

Ngeenge omuholike woye okwa fi, oshiwa okwiifana kaume koye kopofingo oo a li dimina oku ku kwafela. Ovafilishisho novapambele ova pumbwa okushilipalekwa kutya omuholike wavo ke li vali monghalo idjuu noita mono vali oixuna. Omushiti okwe tu shilipaleka pahole kutya ‘oonakufya inava shiiva nande osha.’ — Omuudifi 9:5.

OMUFILISHISHO A SHIYA KO

Natu kale hatu tambula ko ekwafo keshe olo hatu pewa

Osha fimana okulineekela muKalunga nopefimbo loluhodi olo hali etifwa kefyo, ndele hangeenge ashike pe na oshilyo shoukwaneumbo shi na omukifi tau twala mefyo. Ota dulu oku ku kwafela okupitila meendjovo dehekeleko nosho yo moilonga yavamwe. Doreen okwa ti: “Onde lihonga okutambula ko ekwafo keshe handi pewa. Omakwafo oo twa mona okwa li e tu kumwifa. Ame nomushamane wange otwa li tu shii filufilu kutya oJehova ta ti, ‘Ondi li pamwe nanye ndi mu kwafele moupyakadi weni.’ Itandi shi dimbwa nandenande.”

Jehova Kalunga oku li Omufilishisho a shiya ko. E li Omushiti wetu, oku shii ouyahame noluhodi letu. Ota dulu nokwa halelela e tu pe ekwafo olo tali wapalele nosho yo etwomukumo opo tu dule okulididimikila eenghalo. Natango, okwe tu udanekela kutya mafiku ota ka xulifa po efyo fiyo alushe nota ka nyumuna ovanhu omabiliyona ovo ve li medimbuluko laye. (Johannes 5:28, 29; Ehololo 21:3, 4) Opo nee aveshe otava ka popya ngaashi omuyapostoli Paulus oo a ti: “Efyo, efindano loye oli li peni? Efyo, oshitwifo shoye oshi li peni?” — 1 Ovakorinto 15:55.

^ okat. 2 Omadina oo hao ovanhu ovo lelalela.