Hagnente ty agnate’ao

Hizilike amy ty lohahevetse

DEA/G. Dagli Orti/De Agostini via Getty Images

Nipay ty Hamarenagne Agnate Baiboly ao ty Huldrych Zwingli

Nipay ty Hamarenagne Agnate Baiboly ao ty Huldrych Zwingli

 Afake magnamaregne ty raha inoa’e agnate Baiboly ao ty ankamaroa ty ndaty amy izao. Faie tsy hoe izay ty ndaty tamy ty taonjato faha-16 satria tsy nanagne Baiboly tamy ty fireha’e iareo. Noho ze anto’e zay, le tsy ampe avao ty mpivavake afake nagnamaregne ty raha ampianare ty fivavahagne amy ty fampianara ty Baiboly. Ndra o mpitarike fivavahagneo ka aza tsy afake nagnampe o ndatio. Hoe ty boke Tantara ty Fiangonagne Kristiana: ”‏Tena bado, nanompo sampy sady niraty findesam-batagne o mpitarike fivavahagneo. Be afera zao ty fivavahagne ta Soisa tagne”

 Tamo o fotoagne io ty nipalia i Zwingli ty hamarenagne amy Baiboly ao. Ino ty nitrea’e? Akore ty fomba nizara’e amy ty hafa ze raha nianara’e? Ino ty ianarantikagne boake amy ty raha niaigna’e naho i raha ninoa’e rey?

Nanomboke Nikaroke ty Zwingli

 Nagniry ty ho mopera Katolika ty Zwingli tamy reke nitanora. Faie nitakégne tamy ze ndaty te ho mopera tamy izay ty fianaragne filozofia, ty fombafomba ara-pivavahagne, naho ze raha voasoratse miomba ty ”‏Rae ty Eglizy.”‏ Fa tsy mba nianatse Baiboly iareo.

 Akore ty nahatreava i Zwingli ty hamarenagne agnate Baiboly ao? Tamy oniverisite i Bâle, a Soisa agne reke, le nagnatreke ty lahajaka natao i Thomas Wyttenbach miomba ty fagnamelohagne o fivavahagneo noho iareo namorogne fomba hahazoagne famelan-keloke a. Nirehake ty mpanoratse raike, fa ”‏nianara’e tama’e [Wyttenbach] fa nimate indraike avao ty Kristy noho ty ota.”‏ (1 Petera 3:18) Nandietse ty fampianaragne miomba ty famelan-keloke viliem-bola atao o mpitarike fivavahagneo ty Zwingli naho fa nahafantatse tie ty solovoigne nanoe i Jesosy avao ro ahazoagne famelan-keloke. (Asan’ny Apostoly 8:20) Faie le mbe nanohy i fianara’ey avao ty Zwingli, le nanjare mopera Katolika reke tamy reke ni-22 taogne.

 Nianatse firehake Grike ty Zwingli tamy reke ni-20 taogne tagne ho agne amy izay mahay ty rehake tam-boaloha’e tagne nandikagne ty Testamenta Vaovao. Nianara’e tamy ty asa sora i Érasme fa i Jesosy raike avao ty Mpagnelagnelagne o ndatio aman’Andrianagnahare. Toe izay ka ty ampianare ty Baiboly. (1 Timoty 2:5) Nanomboke teo le nampisalasala aze ty fampianara ty katolika manao tihoe mila mampiasa i raha heveregne ho masigne rey o ndatio mba hifandrambe aman’Andrianagnahare

 Vao mainke tapa-kevetse ty hikaroke ty hamarenagne ty Zwingli tamy reke ni-30 taogne tagne ho agne. Tamy izay ka reke, le nimpitarike fivavahagne mpagnomey tso-drano maramila hialy, tamy ty aly nagneragne i Eoropa mba hifeheagne Italia. Tamy ty aly ta Marignano tagne tamy ty taogne 1515, le nahatrea maso Katolika sambe Katolika agn’arivo’e nifamono reke. Taogne tsy ampeampe tafara tatoy, le nanoratse sady nitadidy andinin-teny maromaro boake amy ty Soratse Grike ao ty Zwingli. Tamy ty taogne 1519 tagne ho agne, le nitoboke ta Zurich agne reke. Ao ty foibey ara-politike mifehe i Soisa. Naho fa tafara tatoy le nihai’e fa tsy toko’e hampianatse raha mifanipake amy ty fampianara ty Baiboly o fivavahagneo. Faie akore ty fomba hagnampea’e ty hafa mba hahatakatse izay?

”‏Mbe Tsy Naharey Toriteny Hoe Igne Indraike Raho”‏

 Nino ty Zwingli fa handietse ty vande aely o fivavahagneo o ndatio naho fa maharey ty hamarenagne agnate Baiboly ao. Naho fa nivoafily ho mopera tamy ty toeram-pivavahagne atao tihoe Grossmünster a Zurich ao reke, le nanomboke nitory sady sahy namorogne drafitse manokagne. Tsy namaky lectionnaire Latin b sasa ndra ty drafitse fampiasà ze mopera mitori-teny reke. Misy andinin-teny fa voafily mialoha ty amy i drafitsey ao sady fa tagnate ty taonjato maro ty fa nampiasagne aze. Fa le avy le nitory Filazantsara reke sady nivakie’e isake toko agnate Baiboly ao zay. Tsy nampiasa ty hevetse boake amy ty Rae ty Eglizy reke fa ty Soratse Masigne avao ro nenga’e hagnazava ty Soratse Masigne. Nanao izay reke mba hagnazavagne ze hevetse tsy nitaka o ndaty.​—2 Timoty 3:16.

Sergio Azenha/Alamy Stock Photo

Eglizy Grossmünster a Zurich agne

 Nampea i Zwingli o ndatio hahatrea fa azo ampiharegne amy ty fiaignagne andavanandro ty Baiboly. Nampianatse fomba fisaignagne mifagnarake amy ty Baiboly reke sady nitory fa tsy mete ty mivavake amy i Maria rene i Jesosy, ty sare masigne, ty famelan-keloke viliegne naho ty findesam-batagne maloto atao ty mpitarike fivavahagne. Nanao akore ty fihetse o ndatio naho fa naharey izay? Tafara i toriteni’ey, le nisy nirehake tie: ”‏Mbe tsy naharey toriteny hoe igne indraike raho.”‏ Izao ka ty nisorate ze mpahay tantara zay miomba ze ndaty Katolika nitsanogne i Zwingli: ”‏Noho ty findesam-batagne raty naho ty hagegea o moperao le maro ty ndaty tsy nivavake sasa. Faie niheregne nivavake indraike iareo amy izao”‏

 Nipay fomba ty mpitarike fivavahagne naho ty mpanao politike ta Zurich tao tamy ty taogne 1522 mba hanoheragne ze fampianaragne mifanohetse amy ty raha ampianare o fivavahagneo. Noho izay, le natao kitomboke ho mpandreberebe ty Zwingli. Faie noho ty raha ninoa’e, le niala tsy ho mopera Katolika sasa reke.

Ino ty Natao i Zwingli?

 Ndra tie fa tsy nimopera sasa aza ty Zwingli, le mbe nitory amo o ndatio avao sady nagnampe iareo hagnorike ty raha inoa’e. Nanjare nalaza reke noho ty asa fitoriagne natao’e sady nahazo toeragne ara-politike ta Zurich tao. Nampiasa’e ze fahefagne ara-politike nanagna’e zay mba hanoagne fagnovagne ara-pivavahagne ta Zurich tao. Nandrese lahatse ty mpitsara ta Zurich tao ohatse reke, tamy ty taogne 1523, mba handrara o fivavahagneo noho ty fampianara iareo tsy voaporofo arake ty Soratse Masigne. Nenjehe’e iareo tamy ty taogne 1524 satria nanompo sampy. Sambe nagneke ndra ty mpitsara heloke tsotra ndra ty mpitory tan-toeragne naho ty vahoake ao fa mila potehegne iaby ze sampy an-toeragne eo. Agnisa izay ty alitara, ty sare masigne naho ty hafa. Izao ty rehafe ty boke Zwingli—God’s Armed Prophet (Anglisy): “Mbe tsy nisy fandravagne hoe igne indraike ty tamy ty Fivavahagne Tahandrefagne ndra tie teo aza ty fandrobahagne tragno ara-pivavahagne natao tamy ty alala i Vikings rey.” Nandrisike o manam-pahefagneo ka reke tamy 1525 mba hagnova o toeram-pivavahagneo ho lapotaly, le o forerao naho o maserao hampanambaliegne. Nirehake ka reke fa toko’e hatao tsotra avao ty fankalazagne i Mahakama Hariva i Tompoy arake ty Modely Amy Baiboly ao.(1 Korintianina 11:23-25) Rehafe o mpahay tantarao fa nampifangaro ty Mpitarike fivavahagne naho ty mpitondra politike ta Zurich tao ty kezake natao i Zwingli. Izay ty fomba niatomboha ty Fagnavaozagne naho ty nifiatomboha ty fiangonagne Protestanta.

Fiboaha ty Baiboly Zurich tamy 1536, Foibey ty Vavolombelo i Jehovah, a Warwick, Etazonia

 Ty fandikagne Baiboly ty asa tena lahibey natao’e i Zwingli. Tamy ty taogne 1520 tagne ho agne, le niara-niasa amy ty ndaty maromaro manam-pahaiagne teratane Hebreo naho Grike reke. Ty dikan-drehake Grika Fitopolo naho ty Vulgate Latiny ty niaraha iareo nanao. Tsotra ty teknike nampiasa iareo. Nivakie iareo isake andine’e amy i firehake nandikagne aze tamboaloha’e tagney heike i lahatsoratsey arake ty toe fatao naho fa handika rehake. Le avy eo iareo mifanakalo hevetse miomba ty tea i andine’ey ho rehafegne. Sorate iareo amy izay ze hevetse trea iareo. Nanao izay iareo mba handikagne naho hagnazavagne ty saontsin’Andrianagnahare. Izay ty natao iareo tamy ty famoahagne ty voaloha’e amy ty Baiboly Zurich tamy i 1531.

 Ndra tie ndaty tsotra ty Zwingli le tsy nampandefere’e ty raha inoa’e sady nahasarote’e aze. Agnisa ty nenjehegne miharo amo o Anabatistao ohatse reke tamy 1525 sady tsy nagneke ty fanoagne badisa ajajamena. Faie naho fa nisy lilim-pitsaragne niboake tie ho vonoegne ze ndaty mbe manohetse ty fanoagne badisa o ajajamenao, le tsy nanohetse izay reke. Nirisihe’e o mpanao polotikeo mba hampiasa o maramilao amy izay izay o ndatio magneke i foto-pinoagne vaovaoy. Faie nialy mafe tamy ze fagnavaozagne zay ty Katolika tamy ty faritse Soisa. Niterake alim-poko zay. Nanohagne ty maramila boake a Zurich ao ty Zwingli sady nandrambe anjara mivantagne amy i alỳ. Izay ty nahafate aze tamy tie ireke 47 taogne.

Lova Nengà i Zwingli

 Agnisa ty ninday fiovagne ara-tantara ty Huldrych Zwingli ndra tie tsy le nalaza loatse manahake an-dry Martin Luther naho i Jean Calvin, Mpinday Fagnavaozagne Protestanta. Niala lavitse tamy ty fampianara o Katolikao ty Zwingli naho oharegne tamy i Martin Luther. Le noho ty kezake natao’e, ty nagnamora ty fagnekea o ndatio ty fampianara i Calvin. Izay ty anto’e nahavy aze natao tihoe Ndaty Fahatelo Ninday Fagnavaozagne.

 Nisy voka-tsoa’e naho voka-drati’e ty raha natao Zwingli. Mba hahafaha’e mampiparitake ty fomba fiheve’e, le nanao politike naho nandrambe anjara amy ty aly reke. Noho ireke nanao izay, le tsy nanahake ty ohatse nenga i Jesosy Kristy reke. Tsy nanao politike ty Jesosy sady nampianatse i mpiana’e rey ho tea ty fahavalo’e fa tsy hamono aze.​—Matio 5:43, 44; Jaona 6:14, 15.

 Faie ndra tie teo zay, le ndaty nazoto nianatse Baiboly ty Zwingli sady nizara ty raha nianara’e tamy ty hafa. Maro ty hamarenagne ara-baiboly nitrea’e sady nagnampe ty hafa mba hanao izay ka reke.

a Namorogne lalàna miomba ty famelan-keloke mba hampihegnagne ndra hagnafoagnagne ty saze agn’afobey afara ty fahafatezagne o mpitarike fivavahagneo.

b O lectionnaire Latin zao, le boke fa misy andinin-teny voafily mialoha ho vakiegne amparake ty hitapera i taogney.