Hagnente ty agnate’ao

Hizilike amy ty lohahevetse

Fagnonteneagne Boake amo o Mpamakio

Fagnonteneagne Boake amo o Mpamakio

Ia i ‘ampela’ rehafegne amy Isaia 60:1 aoy, le ‘mitsangagne’ naho ‘mandefa hazavagne’ amy ty fomba akore reke?

Hoe ty Isaia 60:1: “Mitsangàna rampela, le mandefasa hazavagne satria fa niavy i hazavà’oy. Mamilepiletse ama’o eo ty voninahy i Jehovah.” Trea amy ty rehake magnodidigne fa manondro i Ziona ndra i Jerosalema, i rova i Joda tamy izaỳ o ‘ampela’ iohoe. (Isaia 60:14; 62:1, 2) Ty firene o Israelio iaby ty mahaforogne i Jerosalema. Misy fagnonteneagne roe miomba o andinin-teny iohoe hovaleantika. Voaloha’e, ombia sady tamy ty fomba akore ty ‘nitsangana’ i Jerosalema naho nandefasa’e hazavagne ara-pagnahy? Faharoe, mbe hotanterake amo ze o androntika zao ka vao o raha rineha i Isaia reo?

Ombia sady tamy ty fomba akore ty ‘nitsangana’ i Jerosalema naho nandefasa’e hazavagne agn’ohatse? Rava ty Jerosalema naho i tempolỳ tagnate i 70 taogne nahababo o Jiosio ta Babilona agney. Faie naho fa nirese i Media naho i Persa ty Babilona, le afake niheregne tamy ty tane’e agne naho nagneregne indraike ty fivavahagne maregne ze Israelita nagneragne ty faritse nanjakà i Babilona. (Ezra 1:1-4) Ze ndaty tsy nivalike boake amy i foko 12 rey ty nanao izay tamy ty fanomboha ty taogne 537 T.K. (Isaia 60:4) Nanomboke nanao sorogne hoahy i Jehovah naho nanao fete iareo sady nagnoregne i tempolỳ indraike. (Ezra 3:1-4, 7-11; 6:16-22) Namilepiletse ta Jerosalema ao ndra tamo o vahoan’Agnahareo indraike ty voninahy i Jehovah. Nanjare hazavagne agn’ohatse hoahy o firenena tsy nahafantatse i Jehovah-o iareo.

Faie mbe tsy nitanterake tamy ty fomba feno o faminania i Isaia iohoe ty tamy izay. Nivalike taman’Agnahare ty ankamaroa o Israelitao naho fa nandeha ty fotoagne. (Neh. 13:27; Mal. 1:6-8; 2:13, 14; Mat. 15:7-9) Nandietse i Jesosy, i Mesiay iareo tafara tatoy. (Mat. 27:1, 2) Nirava fagnindroe’e ty Jerosalema naho i tempolỳ tamy ty taogne 70 A.K.

Fa nisaontsie i Jehovah mialoha tie hiseho ze raha zay. (Dan. 9:24-27) Mazava areke fa tsy i Jerosalema tan-tane etoỳ ty hagnatanterake amy ty fomba feno i raha rehafegne amy Isaia toko 60 aoy.

Mbe hotanterake amo ze o androntika zao ka vao o raha rineha i Isaia reo? Ie, faie manondro i “Jerosalema ambone agne” i ampelay ty amy izao. Izao ty nisorate i apostoly Paoly miomba o ampela iohoe: “Ireke ty renentika.” (Gal. 4:26) Ty fandaminan’Andrianagnahare an-dagnitse agne tihoe Jerosalema ambone agne, le o raha finorogne ara-pagnahy tsy mivalikeo ty mahaforogne aze. Agnisa ty ana i ampelay ty Jesosy naho i Kristiana voahosotse 144 000 mitamà ty hiaigne an-dagnitse agne manahake i Paoly rey. Amy ty fitambara’e, le atao tihoe “firenena masigne” ndra “Israelin’Andrianagnahare” o Kristiana voahosotseo.​—1 Pet. 2:9; Gal. 6:16.

Amy ty fomba akore ty ‘itsangana’ i Jerosalema ambone agney naho ty ‘andefasa’e hazavagne’? Mampiasa o ana’e voahosotse an-tane etoio reke mba hanoagne izay. Ampitahao amy ty faminaniagne amy Isaia toko 60 ao ty raha niaigna iareo.

Tsy maintsy ‘nitsangagne’ o Kristiana voahosotseo satria tagnate ty iegne ara-pagnahy iareo naho fa niparitake o mpivalim-pinoagneo, tamy ty taonjato faharoe. (Mat. 13:37-43) Nibabo tamy i Babilona Lahibey ao, zane hoe tamy ty fivavahan-diso ao iareo. Babo tao avao o voahosotseo amparake ty nanomboha i “fotoagne aloha ty fifaragna ty tontolo toỳ.” Nanomboke tamy 1914 o fotoagne iohoe. (Mat. 13:39, 40) Nivotsotse boake amy i Babilona Lahibey ao iareo tafara tatoy, zane hoe tamy 1919. Le avy le nanomboke nizara i hazavagne ara-pagnahỳ iareo, zane hoe nitory ty talily soa i Fanjakàn’Andrianagnaharey. a Vahoake boake amy ty firenena maro ty nahazo i hazavàgney tagnate ty taogne maro, agnisa izay ty sisa’e amo o Israelin’Andrianagnahareo. Atao tihoe “mpanjaka” iareo amy Isaia 60:3 ao.​—Apok. 5:9, 10.

Mbe hisy fomba lahibey handefasa o voahosotseo i hazavàgney amy ty hoavy. Amy ty fomba akore? Naho fa mate iareo, le hanjare ho agnisa i ‘Jerosalema Vaovaoy’ ndra i engavao i Kristy miiake 144 000 ey. Ho mpanjaka naho mpisorogne miarake amy i Jesosy iareo.​—Apok. 14:1; 21:1, 2, 24; 22:3-5.

Hanagne anjara asa lahibey amy ty fagnatanterahagne ty Isaia 60:1 ty Jerosalema Vaovao. (Ampitahao amy ty Isaia 60:1, 3, 5, 11, 19, 20 naho ty Apokalypsy 21:2, 9-11, 22-26.) I Jerosalema tan-tane etoỳ ty foibey ty fitondra o Israely talohao, faie i Jerosalema Vaovaoy naho i Kristy ty ho mpitondra amy i tontolo vaovaoy ao. Akore ty fomba ‘[hijotsoa]’ i Jerosalema Vaovaoy “boake aman’Andrianagnahare an-dagnitse agne”? Hanao izay reke naho fa hanao raha an-tane etoy. “Hagnazava ty lalagne homba” ze vahoake matahotse an’Agnahare boake amy ty firenena iaby i Jerosalema Vaovaoy. Tsy hisy ota naho fate sasa. (Apok. 21:3, 4, 24) Voka’e, ho tanterake amy ty fomba feno ty raha nirehafe i Isaia naho ty mpaminany hafa mialoha miomba ty ‘fagneregnagne ze kila raha amy ty toe’e.’ (Asa. 3:21) Manomboke o fagneregnagne amy ty toe’e tena lahibey iohoe naho fa manomboke mitondra ty Jesosy, le amy ty fara i Fanjakagne Arivo Taogney ty itapera’e.

a Tamy ty taogne 1919 ty nagneregnagne amy ty toe’e ty fivavahagne malio. Mirehake miomba izay ka ty Ezekiela 37:1-14 naho ty Apokalypsy 11:7-12. Fa nirehake mialoha ty Ezekiela tie hiheregne amy ty toe’e ty ara-pagnahy o Kristiana voahosotseo iaby naho fa avy nibabo elaela iareo. Mirehake ka ty faminaniagne amy i Apokalypsy ao fa haterake agn’ohatse indraike ty ila’e amy i rahalahy voahosotse rey, le hitarike i fandaminagne afara ty nampigadragne iareo tsy ara-drare’e tagnate ty fotoagne fohe. Tsy niafake nanao ty asa fanompoagne i Jehovah iareo tamy iareo nigadray. Tamy 1919, le tinendre ho “mpanompo azo atokisagne naho mahimbagne” iareo.​—Mat. 24:45; henteo ty boke tihoe Nahere i Jehovah Indraike ty Fivavahagne Malio! p. 118