Preskoči na vsebino

POJASNJENE SVETOPISEMSKE VRSTICE

Rimljanom 6:23: »Plačilo za greh je namreč smrt; Božji milostni dar pa je večno življenje«

Rimljanom 6:23: »Plačilo za greh je namreč smrt; Božji milostni dar pa je večno življenje«

 »Plačilo za greh je namreč smrt, toda dar, ki ga daje Bog, je večno življenje po našem Gospodu Kristusu Jezusu.« (Rimljanom 6:23, Prevod novi svet)

 »Plačilo za greh je namreč smrt; Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.« (Rimljanom 6:23, Slovenski standardni prevod)

Pomen Pisma Rimljanom 6:23

 S temi besedami je apostol Pavel pojasnil, da ljudje umiramo zato, ker smo grešni. Vendar Bog svojim zvestim častilcem ponuja čudovito upanje – večno življenje.

 »Plačilo za greh je namreč smrt.« Vsi ljudje smo rojeni nepopolni, zato smo nagnjeni k temu, da grešimo. a (Psalm 51:5; Pridigar 7:20) Ker smo rojeni grešni, se vsi postaramo in umremo. (Rimljanom 5:12)

 Pavel je to primerjal z gospodarjem, ki plača svoje delavce. Tako kot delavec pričakuje plačilo, lahko tudi ljudje pričakujemo, da bomo zaradi svoje nepopolnosti umrli.

 Toda Pavel tudi pojasni, da je človek, ki umre, »oproščen svojega greha«. (Rimljanom 6:7) Ko nekdo umre, je osvobojen kakršnega koli greha, ki ga je storil. Zaradi tega nimamo razloga, da bi mislili, da mrtvi zaradi svojih preteklih napak še naprej nekje trpijo. Pravzaprav Sveto pismo jasno pove, da mrtvi ne morejo niti razmišljati niti delati. Poleg tega ne čutijo ničesar. (Pridigar 9:5)

 »Toda dar, ki ga daje Bog, je večno življenje po našem Gospodu Kristusu Jezusu.« V nasprotju s plačilom za greh, pa Bog ponuja dar večnega življenja. Izvirna beseda, ki se prevaja z »dar«, se lahko prevaja tudi z »nezasluženi dar« ali »milostni dar«. Nanaša se na nekaj, kar oseba dobi, čeprav si to ni zaslužila. Noben grešni človek si ne more zaslužiti rešitve in večnega življenja. (Psalm 49:7, 8) Toda Bog ta dar z veseljem daje tistim, ki kažejo vero v Jezusa. (Janez 3:16; Rimljanom 5:15, 18)

Sobesedilo Pisma Rimljanom 6:23

 Pavel je to pismo napisal kristjanom v Rimu okoli leta 56 n. št. Nekateri takratni kristjani so očitno imeli napačen pogled na Božje usmiljenje. Ker je na njih vplivala grška filozofija, so mislili, da lahko imajo več koristi od Božjega odpuščanja, če več grešijo. (Rimljanom 6:1) Drugi so mogoče trdili, da ne morejo biti kaznovani za svoje napake, ker niso več pod Mojzesovim Zakonikom. (Rimljanom 6:15) V svojem pismu je Pavel poudaril, da kristjani ne morejo imeti koristi od Božjega usmiljenja, če dovolijo, da v njihovem življenju prevladuje greh. (Rimljanom 6:12–14, 16)

 Pavlove besede današnjim Božjim služabnikom zagotavljajo, da lahko imajo upanje, čeprav so se rodili grešni. Če ubogajo Božja moralna merila in ne podležejo napačnim željam, jim Bog obljublja večno življenje. (Rimljanom 6:22)

 Če želite izvedeti več o Pismu Rimljanom, si oglejte ta kratki videoposnetek.

a V Svetem pismu se »greh« nanaša na dejanje ali stališče, ki ni v skladu z Božjimi merili. (1. Janezovo 3:4) Preberite članek »Kaj je greh?«.