Pridigar 7:1–29

  • Dobro ime in dan smrti (1–4)

  • Opomini modrega (5–7)

  • »Boljši je konec nečesa kakor začetek« (8–10)

  • Prednost modrosti (11, 12)

  • Dobri in slabi dnevi (13–15)

  • Ogibati se skrajnosti (16–22)

  • Pridigarjeva opažanja (23–29)

7  Dobro ime* je boljše od dragocenega olja+ in dan smrti je boljši od dneva rojstva.  Boljše je iti v hišo, v kateri žalujejo, kakor v hišo, v kateri imajo gostijo,+ ker vsak človek dočaka svoj konec. Živi naj si to vzamejo k srcu.  Boljša je žalost kakor smeh,+ saj žalosten obraz izboljša srce.+  Srce modrih je v hiši, v kateri žalujejo, srce neumnih pa v hiši, v kateri se veselijo*.+  Boljše je poslušati opominjanje modrega+ kakor poslušati laskanje* neumnih.  Smeh neumneža je kakor prasketanje trnja, ki gori pod loncem.+ Tudi to je nesmiselno.  Zatiranje lahko modrega navede, da ravna neumno, in podkupnina pokvari srce.+  Boljši je konec nečesa kakor začetek. Boljše je biti potrpežljiv kakor ošaben.+  Ne bodi hitro užaljen,+ saj užaljenost počiva v srcu neumnežev*.+ 10  Ne govori: »Včasih je bilo boljše, kot je zdaj.« Ni namreč modro, da to govoriš.+ 11  Modrost skupaj z dediščino je nekaj dobrega. Koristna je za vse ljudi na zemlji*. 12  Modrost je namreč v zaščito+ in tudi denar je v zaščito,+ toda prednost znanja in modrosti je v tem, da ohranita pri življenju tistega, ki ju ima.+ 13  Razmisli o delih pravega Boga: kdo lahko zravna to, kar je on skrivil?+ 14  Ob dobrem dnevu izkazuj dobroto,+ ob slabem dnevu* pa pomisli, da Bog dopušča tako dobre kot slabe dneve,+ da ljudje ne bi mogli z gotovostjo vedeti*, kaj se jim bo zgodilo v prihodnosti.+ 15  V svojem nesmiselnem življenju+ sem videl marsikaj – videl sem pravičnega, ki je kljub svoji pravičnosti prezgodaj umrl,+ in hudobnega, ki je kljub svoji hudobnosti dolgo živel.+ 16  Ne bodi prepravičen+ in ne kaži se pretirano modrega.+ Zakaj bi sam sebe spravljal v nesrečo?+ 17  Ne dovoli, da bi preveč podlegel grešnosti, in ne bodi neumen.+ Zakaj bi prezgodaj umrl?+ 18  Najboljše je, da poslušaš tako prvo kot drugo svarilo.+ Tisti, ki globoko spoštuje* Boga, se namreč ravna po obeh. 19  Modremu modrost daje več moči kakor mestu deset mogočnih ljudi, ki so v njem.+ 20  Na zemlji ni pravičnega človeka, ki bi vedno delal dobro in ne bi nikoli grešil.+ 21  Ne jemlji si k srcu vsega, kar ljudje govorijo.+ Lahko se namreč zgodi, da boš slišal svojega služabnika govoriti grde stvari o tebi*. 22  Globoko v sebi namreč dobro veš, da si velikokrat tudi ti govoril grde stvari o drugih*.+ 23  Vse to sem preizkusil z vso modrostjo, ki jo premorem, in rekel: »Postal bom še modrejši.« Toda ni mi uspelo. 24  Vse, kar je in kar je bilo, je nedoumljivo in zelo globoko. Kdo lahko to razume?+ 25  Odločil sem se spoznati, preiskati in najti modrost ter razlog, zakaj so stvari takšne, kot so. Odločil pa sem se tudi razumeti hudobno vedenje neumnih in nespametno ravnanje norcev.+ 26  In ugotovil sem tole: ženska, ki je kakor lovilna mreža, ženska s srcem, ki je kakor ribiška mreža, in z rokami, ki so kakor okovi, je grenkejša od smrti. Kdor želi ugajati pravemu Bogu, bo zbežal od nje,+ grešnik pa se ji bo pustil ujeti.+ 27  »Ugotovil sem naslednje,« govori pridigar.+ »Preiskoval sem stvari, drugo za drugo, da bi prišel do sklepa, 28  toda tega, kar sem iskal, nisem našel. Med tisoč ljudmi sem našel enega pravičnega moškega, toda pravične ženske med njimi nisem našel. 29  Ugotovil sem samo to, da je pravi Bog ustvaril ljudi poštene,+ ampak oni so ubrali svojo pot.«+

Opombe

Ali »dober sloves«. Dobesedno »ime«.
Ali »zabavajo«.
Dobesedno »pesem«.
Ali morda »saj je užaljenost značilna za neumneže«.
Dobesedno »za tiste, ki gledajo sonce«.
Ali »odkriti«.
Ali »dnevu nesreče«.
Dobesedno »se boji«.
Dobesedno »da te tvoj služabnik preklinja«.
Dobesedno »preklinjal druge«.