Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

Asarango ye ti terê ti Nzapa ayeke so wa?

Asarango ye ti terê ti Nzapa ayeke so wa?

Tongana e hinga asarango ye ti terê ti mbeni zo, e yeke hinga zo ni encore nzoni mingi, na e yeke ga akota kamarade. Legeoko nga, tongana e hinga asarango ye ti terê ti Jéhovah, e yeke hinga lo nzoni na e yeke ga akota kamarade. Na yâ ti asarango ye ti terê ti Nzapa kue, ambeni osio ayeke dä so ayeke kota ahon atanga ni, a yeke: Ngangu, ndara, mbilimbili nga na ndoye.

NZAPA AYEKE NGANGU MINGI

“Jéhovah, Seigneur ti dunia kue, bâ, mo la mo sara yayu na sese na lege ti kota ngangu ti mo.”​JÉRÉMIE 32:17.

E bâ ngangu ti Nzapa na yâ ti aye so lo créé. Na tapande tongana mo luti na gigi na gbe ti lâ, nyen la mo yeke sentir nyen? Mo yeke sentir chauffengo ti lâ. Ye so mo sentir so ayeke ye ti peko ti ngangu ti Nzapa so lo créé na aye. Mo hinga ngangu so lâ ayeke na ni? A tene so na vrai milieu ti lâ, chauffengo ni apeut ti duti degré 15 000 000 tongaso. Na yâ ti nzene ngbonga oko oko, lâ ayeke tokua mbeni ngangu so alingbi na sungbango ti gbâ ti akota bombe.

Me lâ ayeke kete mingi tongana mo haka ni na ambeni étoile so ayeke gbani gbani na lê ti nduzu. Awandara atene so mbeni étoile ni ayeke dä so a iri ni UY Scuti, so konongo ti lo ahon ti lâ fani 1 700 tongaso. Tongana a zia UY Scuti na place so lâ ayeke dä, konongo ti lo apeut ti ga juska amene sese ti hon même ti gue juska ti si na planète so a iri ni Jupiter. Peut-être ye so amû lege na e ti hinga nda ti tënë ti Jérémie so lo tene Jéhovah Nzapa la asara yayu na sese, so ti tene dunia kue, na lege ti ngangu ti lo.

Aye ti nzoni wa la e wara grâce na ngangu ti Nzapa? Ti duti na fini, e yeke na bezoin ti aye so Nzapa acréé, aye tongana lâ nga na apendere ye so ayeke na ndö ti sese. Na ndö ni, Nzapa asara kua na ngangu ti lo ti sara si zo oko oko aduti nzoni. Lo sara ni tongana nyen? Ândö, Nzapa amû ngangu na Jésus ti sara amiracle. Bible atene: “Awaziba ayeke bâ ndo, azo so gere ti ala abuba ayeke tambela, terê ti azo ti buruma aga nzoni, azo so mê ti ala akanga ayeke mä ndo, a yeke zingo akuâ.” (Matthieu 11:5). Ka ti laso? Bible atene: “Lo mû ngangu na zo so awoko,” na a kiri atene: “Ala so azia bê ti ala ti ku Jéhovah ayeke kiri ti wara ngangu.” (Ésaïe 40:29, 31). Nzapa apeut ti mû na e “ngangu so ahon ti so zo ayeke na ni” ti mû lege na e ti gbu ngangu na yâ ti apasi (2 aCorinthien 4:7). Eskê a nzere na mo ape ti duti na mbeni nzoni songo na Nzapa, so na ndoye lo mû kota ngangu ti lo ti aidé e ti hon ndö ti akpale ti e?

NZAPA AYEKE NA NDARA

“Jéhovah, akusala ti mo ayeke mingi! Mo sara ni kue na lege ti ndara.”​—PSAUME 104:24.

Tongana e manda ye mingi na ndö ti aye so Jéhovah acréé, e yeke kiri ti bâ encore so ndara ti lo ayeke pika bê ti e. Ambeni wandara amanda ye na ndö ti aye so Jéhovah acréé ti leke peko ti aye so ala sigi na ni. Na tapande, lê ti mbeni caméra wala avion.

Lê ti zo ayeke mbeni pendere ye so Nzapa asara

Mbeni ye so Nzapa asara so apika bê ti zo mingi ayeke terê ti e azo. Bâ aye so apassé oko na oko ngbii si mbeni bébé abâ gigi. Ye ni akomanse na mbeni cellule oko. Na yâ ti cellule ni, a yeke wara gbâ ti asango so ayeke sara si mbeni zo abâ gigi. Yâ ti cellule ni so ayeke kangbi aga gbâ ti acellule so akpa terê. A si na mbeni ngoi, acellule ni akomanse ti kangbi ti ga gbâ ti acellule nde nde, na tapande acellule ti mênë, ti anerf nga ti abio. Kete na peko ni, aye ti terê ti zo abâ gigi na akomanse ti sara kua. Gï so nze gumbaya alingbi awe, cellule so fade oko so aga molenge so na yâ ti terê ti lo ayeke wara acellule milliard mingi. Ndara ti Nzapa so zo abâ na lege ti fason so lo sara na e azo asara si azo mingi ayeda na tënë ti Bible so atene: “Mbi sepela mo ndali ti so, na mbeni lege so apika bê, mo leke mbi pendere mingi.”​—Psaume 139:14.

Aye ti nzoni wa la e wara grâce na ndara ti Nzapa? Nzapa so asara aye kue ahinga ye so e yeke na bezoin ni ti duti na ngia. So lo hinga ye mingi nga lo hinga e nzoni, lo mû na e awango ti ndara na yâ ti Bible. Na tapande Bible atene: “Ala ngbâ . . . ti pardonné mba na bê ti ala kue.” (aColossien 3:13). So ayeke nzoni wango la ape? Adocteur afa so ti pardonné zo ayeke sara si zo alango nzoni nga zo ayeke wara kobela ti tension kirikiri ape. A peut nga ti sara si e tï pëpe na yâ ti kota vundu wala ti wara pëpe ambeni kobela nde. Nzapa ayeke tongana mbeni nzoni kamarade so ayeke na ndara na so ayeke zia lâ oko ape ti aidé e nga ti mû na e anzoni wango (2 Timothée 3:16, 17). Mo ye ti wara mara ti kamarade tongaso, ni la ape?

NZAPA AYEKE SARA YE MBILIMBILI

“Jéhovah aye fango ngbanga ti mbilimbili.”​—PSAUME 37:28.

Nzapa ayeke sara lakue ye na lege ni. “Tâ Nzapa alingbi lâ oko pëpe ti sara ye ti sioni, Lo so ngangu ti lo ahon angangu kue alingbi ti sara sioni pëpe.” (Job 34:10). Jéhovah ayeke fâ ngbanga ti mbilimbili, ni la mbeni zo ti sungo Psaume atene na Lo atene: “Mo yeke fâ ngbanga ti azo ti amara na lege ni.” (Psaume 67:4). Ndali ti so “Jéhovah abâ ye so ayeke na yâ ti bê ti zo,” zo apeut ti handa lo ape, me lo lingbi ti hinga ye kue nga ti fâ ngbanga na lege ni (1 Samuel 16:7). Na ndö ni, Nzapa ahinga asarango ye so ayeke na lege ni ape nga na tënë ti petengo goro so amû ndo laso. Lo tene so na yâ ti kete ngoi ‘a yeke zi azo ti sioni na ndö ti sese.’​—aProverbe 2:22.

Me, Nzapa ayeke pëpe mbeni sioni juge so ayeke gï na nzara ti punir zo. Lo yeke sara nzoni bê na zo tongana lo bâ so ayeke nzoni ti sara tongaso. Bible atene: “Jéhovah asara nzoni bê na zo nga lo bâ mawa ti zo,” même azo ti sioni so achangé biani bê ti ala. So ayeke tâ sarango ye ti mbilimbili la ape?​—Psaume 103:8; 2 Pierre 3:9.

Aye ti nzoni wa la e wara grâce na mbilimbili ti Nzapa? Bazengele Pierre atene: “Nzapa ayeke sara kangbi na popo ti azo pëpe, me na yâ ti amara kue, zo so akpe mbeto ti lo na asara ye so ayeke mbilimbili, lo yeke nzere na lê ti Nzapa.” (Kusala 10:34, 35). E wara ye ti nzoni na lege ti mbilimbili ti Nzapa ndali ti so lâ oko lo mû mbage ti mbeni zo na lo ke mbeni pëpe, wala lo sara nzoni bê gï na ambeni zo ape. Atâa mara ti e, kodro ti e, hingango ndo ti e wala dutingo ti e ayeke tongana nyen, e peut ti nzere na lê ti lo nga ti ga wakua ti lo.

Nzapa asara kangbi na popo ti azo ape, lo yeke sara tufa na ndö ti e atâa mara ti e wala dutingo ti e ayeke so wa

Nzapa aye si e hinga ye na ndö ti mbilimbili ti lo nga e wara ye ti nzoni na lege ni, ndali ni la lo mû na e conscience. Bible atene so conscience ayeke tongana mbeni ndia so ‘a sû ni na yâ ti bê ti e’ so ayeke ‘sara tënë legeoko na e’ ti bâ wala sarango ye ti e ayeke nzoni wala sioni (aRomain 2:15). E yeke wara ye ti nzoni na lege ni tongana nyen? Tongana e fa lege nzoni na conscience ti e, a yeke sara si e yeke ke ti sara mbeni ye ti sioni. Tongana e sara faute, lo yeke aidé e ti changé nga ti sara ni encore ape. Kite ayeke dä ape so tongana e hinga ye na ndö ti mbilimbili ti Nzapa, a yeke mû lege na e ti ga nduru na lo.

NZAPA AYEKE NDOYE

“Nzapa ayeke ndoye.”—1 JEAN 4:8.

Nzapa ayeke ngangu, ndali ni la lo peut ti sara aye, nga na yâ ti aye kue so lo sara, lo fa so lo yeke na ndara nga lo sara ye mbilimbili. Me Bible atene so Nzapa ayeke ndoye; tongaso aye kue so lo sara, lo sara ni ndali ti so ndoye la apusu lo ti sara ni.

Atâa so ye oko amanke Nzapa ape, ndoye ti lo apusu lo ti créé a-ange nga na azo, so ayeke bâ nzoni na lege ti ndoye ti lo ndali ti so lo yeke bâ lege ti ala nga lo yeke bata ala. Na nzoni bê, lo leke ti tene sese aduti mbeni pendere ndo so azo alingbi ti duti dä. Lo fa lakue so lo ye azo, ni la “lo sara si lâ ti lo asu na ndö ti azo ti sioni nga na azo ti nzoni. Nga, lo sara si ngu-nzapa apika na ndö ti azo ti mbilimbili nga na azo so ayeke mbilimbili pëpe.”​—Matthieu 5:45.

“Jéhovah ayeke tâ na ndoye mingi nga lo yeke sara nzoni bê na zo.” (Jacques 5:11). Lo fa ndoye ti lo na mbage ti azo so aye ti hinga lo nga ti ga nduru na lo. Lo hinga ala oko na oko. Ni la, “lo yeke bi bê ti lo na ndö ti ala.”​1 Pierre 5:7.

Aye ti nzoni wa la e wara grâce na ndoye ti Nzapa? A nzere na e mingi ti bâ pendere lindango ti lâ, ti mä hengo ngia ti mbeni bébé, nga e ye mingi ti tene azo ti sewa ti e aye e. Aye so kue ayeke gï akete kete ye, me a sara si gigi ti e anzere.

Mbeni ye ti nzoni so e wara na lege ti ndoye so Nzapa afa na mbage ti e, a yeke sambela. Bible atene: “Ala gi bê ti ala na ndö ti mbeni ye pëpe, me na yâ ti aye kue, na lege ti sambela, na lege ti vorongo terê na Nzapa nga na sambela ti kiringo singila, ala hunda na Nzapa aye so agbu bê ti ala.” Legeoko tongana mbeni babâ so aye amolenge ti lo, lo ye si e hunda na lo ti aidé e ti hon ndö ti akpale so agbu bê ti e ngangu, so e tene na zo kirikiri ape. Jéhovah so ayeke zo ti kion pëpe atene so lo yeke mû na e “siriri ti Nzapa so ahon ndö ti bibe kue.”​—aPhilippien 4:6, 7.

Eskê aye so e londo ti bâ na ndö ti asarango ye ti Nzapa tongana ngangu, ndara, mbilimbili nga na ndoye, amû lege na mo ti hinga Nzapa nzoni? Ti tene mo kiri mo hinga ye mingi na ndö ti Nzapa, e tisa mo ti hinga aye so lo sara awe nga na aye so lo yeke sara ande ndali ti nzoni ti mo.

ASARANGO YE TI TERÊ TI NZAPA AYEKE SO WA? Jéhovah ayeke na ngangu mingi, lo yeke na ndara nga lo yeke mbilimbili ahon azo kue. Me sarango ye ti lo so ahon atanga ni kue ayeke ndoye