Dža ko sadržaj

Dža ko sadržaj

Pućiba ando čitaocija

Pućiba ando čitaocija

Koj tani i „romni“ koja pomini pe ko Isaija 60:1 hem sar oj „uštela“ hem „svetlini“?

Ko Isaija 60:1 pisini: „Ušti, romnije, svetlin, sose alji ti svetlost. E Jehovasi slava svetlini upro tute.“ O kontekst mothovi so i „romni“ hine o Sion ili o Jerusalim, kova ko odova vreme hine i glavno diz ki Juda (Is. 60:14; 62:1, 2). a O Jerusalim predstavini celo izraelsko nacija. Akana ka odgovorina ko duj pućiba ando akava stih. Prvo, ked hem sar o Jerusalim „uštinđa“ hem „svetlinđa“ ko simbolično pogled? Dujto, da li akala e Isaijase lafija isi len pobaro ispunjenje ko amaro vreme?

Ked hem sar o Jerusalim „uštinđa“ hem „svetlinđa“ ko simbolično pogled? Đi o Jevreja hine 70 berš ko ropstvo ko Vavilon, o Jerusalim hem o hram hine ko ruševine. Ama, palo odova so i Medo-Persija osvojinđa o Vavilon, o Izraelcija kola živinđe ko razna thana ko Vavilon šaj hine slobodno te irinen pe ko Jerusalim hem palem te služinen e Jehovase uduri (Jezd. 1:1-4). Ando 537. berš a. n. e., o verna Izraelcija ando 12 plemenija irinđe pe (Is. 60:4). On počminđe te den žrtve e Jehovase, te slavinen o praznikija hem te gradinen o hram (Jezd. 3:1-4, 7-11; 6:16-22). Tegani, palem e Jehovasi slava počminđa te svetlini ko Jerusalim, avere lafencar, počminđa te svetlini upro oleso narodo. Ađahar, on ulje simbolično svetlo sa e narodonđe kola na đanđe e Jehova.

Ama, ko odova vreme samo jekh deo ando Isaijase proročanstvija ispuninđe pe. But Izraelcija na aćhilje poslušna e Devlese (Nem. 13:27; Mal. 1:6-8; 2:13, 14; Mat. 15:7-9). Kasnije, čak odbacinđe e Mesija, e Isuse Hriste (Mat. 27:1, 2). Ko 70. berš ki n. e., o Jerusalim hem o hram hine uništime dujto puti.

O Jehova prorekninđa so odova ka desini pe (Dan. 9:24-27). Jasno tano so e Jehovasi namera na hine sa o proročanstvija kola tane pisime ko Isaija 60. poglavlje te ispuninen pe upro Jerusalim.

Da li e Isaijase lafija isi len pobaro ispunjenje ko amaro vreme? Ja, ama odnosinena pe upri jekh aver simbolično romni, koja vićini pe „upruno Jerusalim“. O apostol Pavle olatar pisinđa: „Oj tani amari daj“ (Gal. 4:26). O upruno Jerusalim tano o nebesko deo andi Devlesi organizacija kuri tane o duhovna stvorenja. Olake „ćhave“ tane o Isus hem o 144 000 pomazanikija kola sar o Pavle isi len nebesko nada. On zajedno tane „sveto nacija“ – „o Izrael e Devleso“ (1. Petr. 2:9; Gal. 6:16).

Sar o upruno Jerusalim „uštinđa“ hem „svetlinđa“? Prekalo pe pomazime ćhave ki phuv. Uporedin odova so desinđa pe olencar odoleja soj tano proreknimo ko Isaija 60. poglavlje.

O pomazana hrišćanija valjanđe te „ušten“ odolese so hine ki duhovno tama ked o otpadništvo širinđa pe palo odova so o apostolija mulje (Mat. 13:37-43). Ko odova vreme, on ulje robija ko Baro Vavilon kova predstavini sa o religije kola nane pali Devlesi volja. O pomazanikija hine ko ropstvo ando Baro Vavilon sa đi o „svršetko ando akava poretko“, o period kova počminđa ko 1914. berš (Mat. 13:39, 40). Sigate palo odova, ko 1919. berš, on hine oslobodime hem odmah počminđe te svetlinen ko simbolično pogled ađahar so počminđe pana pobuter te propovedinen i šukar vest. b Sar nakhlje o berša, o manuša kotar sa o narodija alje ki odija svetlost, sar hem o ostatak ando Izrael e Devleso – o „kraljija“ kola pominena pe ko Isaija 60:3 (Otkr. 5:9, 10).

Ki budućnost, o pomazana hrišćanija ka širinen i svetlost ando Jehova čak hem ko pobaro način. Sar? Ked merena, on ovena deo ando „Nevo Jerusalim“ ja e Hristesi bori koja predstavini o 144 000 kraljija hem sveštenikija (Otkr. 14:1; 21:1, 2, 24; 22:3-5).

O Nevo Jerusalim ka ovel le važno uloga te ispunini pe o stih ando Isaija 60:1. (Uporedin o stihija ando Isaija 60:1, 3, 5, 11, 19, 20 e stihonencar ando Otkrivenje 21:2, 9-11, 22-26.) Sar so o Jerusalim hine prestonica ko purano Izrael, ađahar o Nevo Jerusalim, zajedno e Isuseja, ka ovel sedište andi vlast ko nevo sveto. Sar o Nevo Jerusalim ka huljel „kotar nebo ando Devel“? Ađahar so ka ćerel diso so ka utičini upri phuv. O manuša kotar sa o narodija kola darana ando Devel „ka đan ki olesi svetlost“. Čak ka oven oslobodime kotar greh hem meribe (Otkr. 21:3, 4, 24). Ko krajo ka ovel „obnova ando sa“, sar so o Isaija hem avera prorokija prorekninđe (Dela 3:21). Odija bari obnova počminđa ked o Hrist ulo kralj, a ka završini pe ko krajo andi olesi Hiljadaberšengi vladavina.

a Ko prevod Novi svet ko Isaija 60:1 umesto „Sion“ hem „Jerusalim“ pomini pe „romni“. Odova tano ađahar sose o hebrejska glagolija „ušti“ hem „svetlin“ tane ko ženski rod, sar hem o zamenice kola koristinena pe ko akava stih. O lafi „romni“ pomožini okolese kova čitini te haljol so odola lafija tane phende asi simbolično romni.

b I duhovno obnova koja hine ko 1919. berš tani opisujimi hem ko Jezekilj 37:1-14 hem ko Otkrivenje 11:7-12. O Jezekilj prorekninđa i duhovno obnova ando sa o pomazanikija palo odova so but vreme hine ko ropstvo. O proročanstvo ando Otkrivenje odnosini pe ko odova so jekh tikni grupa ando pomazime phralja kola tegani predvodinđe simbolično oživinđa palo odova so kratko hine neaktivno sebepi o progonstvo. Ko 1919. berš, on hine ćhivde te služinen sar „verno hem razborito robo“ (Mat. 24:45; dikh ki knjiga Napokon će svi služiti Jehovi!, str. 118).