Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

EDWƐKƐ TITILE

Nlanwonvoninli​—Ɔboda anzɛɛ Ɔmboda?

Nlanwonvoninli​—Ɔboda anzɛɛ Ɔmboda?

Nlanwonvoninli * ɛbu zo wɔ ewiade ye anu ɛnɛ. Bie wɔ ninyɛne nwo nolobɔlɛ nu, adwuleso ninyɛne, sini, edwɛne, magazine, tɛlevihyɛne, video game, adwuleso moba ngakyile, Intanɛte yɛɛ nvoninli mɔɔ bɛfa bɛnwa wɔ Intanɛte zo la anu. Ɔzɔho kɛ nlanwonvoninli ɛyɛ amaamuo mɔɔ ɛlɛkɔ zo kpalɛ a. Menli dɔɔnwo mɔɔ wɔ ɛleka ngakyile la ɛlɛnea nlanwonvoninli adɛla mekɛ biala.—Nea ɛlɛka,  “Nlanwonvoninli Nwo Nɔhalɛ Edwɛkɛ.”

Kɛzi nlanwonvoninli de la noko ɛlɛkakyi. Benleravolɛ Gail Dines hɛlɛle kɛ: “Ɛnɛ bɛyɛ nvoninli ne bɛkɔ moa somaa yemɔti debie mɔɔ dɛba ne bɛbu ye kɛ ɔnle kpalɛ la kɛkala yemɔ a bɛnea a.”

Kɛzi ɛbu mɔɔ ɛlɛkɔ zo la ɛ? Asoo nlanwonvoninli le nwɔhoa debie, pɔezen mɔɔ boda anzɛɛ ɔ nwo ɛnyɛ ɛvɛlɛ? Gyisɛse hanle kɛ: “Baka kpalɛ biala so ma kpalɛ, yɛɛ baka ɛtane so ma ɛtane.” (Mateyu 7:17) Ma boni a nlanwonvoninli so a? Amaa yɛabua la, bɛmaa yɛzuzu nlanwonvoninli kpuyia bie mɔ anwo.

Kɛzi nlanwonvoninli sɛkye menli ɛ?

MƆƆ BENLERAMA KA LA: Nlanwonvoninli ka awie anwo bɔkɔɔ, menli mɔɔ yɛ neɛnleanu nee ayile la bie mɔ bɔbɔ kile kɛ ɔle kɛ cocaine la.

Brian, * mɔɔ ɛnee Intanɛte zo nlanwonvoninli ɛnleanlɛ ɛha ɔ nwo la ka kɛ: “Debie biala ɛnrɛmaa menrɛgyakyi. Mendele nganeɛ kɛ debie ɛdɔ me nwo zo la. Ɔyɛ a me nwo wozo me na me ti yɛ me nyane. Membɔle mɔdenle kɛ megyakyi, noko ɛvolɛ dɔɔnwo anzi ɛnee metɛnea.”

Menli mɔɔ nea nlanwonvoninli la ta fea mɔɔ bɛyɛ la azo. Bɛle tofea yɛɛ adalɛ. Ɔnyɛ nwanwane kɛ bɛ nuhua dɔɔnwo te nganeɛ kɛ yeha bɛ ngome, bɛbɔ anyiemgba, bɛdwenledwenle, bɛnyia adwenle nu ngyegyelɛ na bɛfa ɛya la. Ɔdwu mekɛ ne bie bɔbɔ a ɛnee bɛkpondɛ kɛ bɛku bɛ nwo. Serge, mɔɔ ɛnee ta twe nlanwonvoninli gua ye moba zo alehyenlɛ biala la ka kɛ, “Ɛnee meta meyɛ basaa, mendele nganeɛ kɛ meyɛ mgbane, medi fɔlɛ, yeha me ngome yɛɛ mela ɛhane nu. Ɛnee mese nyiane kpole yɛɛ ɛnee mesulo kɛ mebakpondɛ moalɛ.”

Nlanwonvoninli ekyi bɔbɔ mɔɔ awie kɛnlea la bahola ayɛ esiane amaa ye. Mekɛ mɔɔ Dkt. Judith Reisman, mɔɔ ɛbe wɔ nlanwonvoninli neɛnleanu ɛyɛlɛ nu hɔle U.S. Mɛlalilɛ kɔmatii ne anyunlu la, ɔhanle kɛ: “Nlanwonvonli ka adwenle ne anu na ɔsɛkye ye, ɔmaa nvoninli ne ka adwenle ne anu mɔɔ ɔyɛ se anzɛɛ ɔnla aze kɛ bɛbaye bɛavi ɛkɛ a.” Susan mɔɔ ɛli ɛvolɛ 19, mɔɔ nleanle nlanwonvoninli wɔ Intanɛte zo la ka kɛ: “Nvoninli ne ɛha me adwenle nu. Ɔyɛ a ɛnee yera arɛlevilɛ nu. Ɔmaa mete nganeɛ kɛ menrɛhola menrɛye menrɛvi ɛkɛ ne bɔkɔɔ.”

AWIELEƐ BƆKƆƆ: Nlanwonvoninli maa menli mɔɔ nea la yɛ akɛlɛ na ɔsɛkye bɛ.—2 Pita 2:19.

Kɛzi nlanwonvoninli sɛkye mbusua ɛ?

MƆƆ BENLERAMA KA LA: “Nlanwonvoninli sɛkye agyalɛ nee mbusua.”—The Porn Trap, mɔɔ Wendy nee Larry Maltz hɛlɛle la.

Nlanwonvoninli sɛkye agyalɛ nee mbusua ɔluakɛ

  • Ɔmmaa agyalɛma ɛnlie bɛ nwo ɛnli kpalɛ, bɛnli ngitanwo yɛɛ bɛnlɛ ɛlɔlɛ.—Mrɛlɛbulɛ 2:12-17.

  • Ɔmaa awie yɛ angomedi, ɔsɛkye ye nganeɛdelɛ yɛɛ ɔ kunlu ɛndwo ye bokavolɛ ne anwo.—Ɛfɛsɛsema 5:28, 29.

  • Ɔmaa awie nyia nla nwo adwenle nee atiakunluwɔzo ɛtane.—2 Pita 2:14.

  • Ɔmaa menli mɔɔ nea la fa nla mɔɔ ɔnle ye adenle zo la gyegye bɛ bokavolɛ.—Ɛfɛsɛsema 5:3, 4.

  • Ɔmaa awie nyia nla nwo nganeɛdelɛ ɛtane.—Mateyu 5:28.

Baebolo ne ka kile agyalɛma kɛ ‘bɛli nɔhalɛ bɛmaa bɛ nwo.’ (Malakae 2:16) Awie anli nɔhalɛ a ɔkola ɔsɛkye ye agyalɛ na ɔkɔwie agyalɛtetelɛ nee ewolebɔlɛ nu. Agyalɛzɛkyelɛ zɛhae kola gyegye ngakula mɔɔ bɛwo bɛ la.

Nlanwonvoninli noko bahola aboda ngakula. Brian, mɔɔ yɛlumua yɛha ɔ nwo edwɛkɛ la ka kɛ: “Mekɛ mɔɔ ɛnee meli ɛvolɛ kɛyɛ bulu, na melɛneɛnlea me papa sua ne anu la, menwunle ye nlanwonvoninli magazine ne. Menveale meneanle bie, noko ɛnee mende deɛmɔti melɛnea zɔhane nvoninli ne mɔ la abo. Ɛhye zɛkyele me adwenle toonwo menvale menyinle.” Neɛnleanu kile kɛ nlanwonvoninli kola maa ngakula nyia nla nwo atiakunluwɔzo na bɛ nye die mrenya nee mraalɛ nwo, ɔmaa bɛko nla nwo na ɔsɛkye bɛ nganeɛdelɛ nee bɛ adwenle.

AWIELEƐ BƆKƆƆ: Nlanwonvoninli sɛkye ɛlɔlɛ mɔɔ wɔ menli avinli la na ɔmaa bɛdi nyane.—Mrɛlɛbulɛ 6:27.

Duzu a Baebolo ne ka ye wɔ nlanwonvoninli nwo a?

NYAMENLE EDWƐKƐ NE KA KƐ: “Ɔwɔ kɛ bɛku nwonane nu atiakunluwɔzo ne mɔ mɔɔ wɔ bɛ nu, mɔɔ le kɛ adwɔmane, ɛbɛla mgbane mgbane ɛbɔlɛ, ɛhulolɛ ɛtane, atiakunluwɔzo ɛtane, yɛɛ anyebolo, ɔluakɛ ɛhye mɔ ɛyɛlɛ le awozonle ɛzonlenlɛ.”—Kɔlɔsaema 3:5.

Ye sikalɛ a le kɛ Gyihova * kyi nlanwonvoninli. Ɛhye ɛngile kɛ ɔngulo kɛ yɛka nla nwo edwɛkɛ. Ɔvale nla tumi ɔbɔle yɛ mɔɔ ye bodane a le kɛ agyalɛma bava ali gyima amaa bɛ nye alie bɛ nwo, bɛade nganeɛ bɛamaa bɛ nwo na bɛahola bɛawo mralɛ wɔ ewiade ye anu.—Gyemise 1:17.

Ɛnee duzu ati a yɛkola yɛka kɛ Gyihova anye ɛnlie nlanwonvoninli nwo ɛ? Suzu ninyɛne ekyi bie anwo nea.

AWIELEƐ BƆKƆƆ: Nlanwonvoninli sɛkye agɔnwolɛvalɛ mɔɔ awie nee Nyamenle lɛ la.—Wulomuma 1:24.

Noko akee, Gyihova se menli mɔɔ kpondɛ kɛ bɛnriandi bɛfi nlanwonvoninli nwo la anwunvɔne. Baebolo ne ka kɛ: ‘Gyihova le dovolɛ nee anwunvɔnezelɛnli, ɛhulolɛ kpundii ɛyi ye, ɔluakɛ ɔze kɛ yɛsi yɛde la; ɔkakye kɛ yɛle ndɛtɛlɛ ala.’ (Edwɛndolɛ 103:8, 14) Ɔlɛto ɛsalɛ yeavɛlɛ menli mɔɔ bɛlɛ bɛ nwo aze la kɛ bɛrɛla ye ɛkɛ amaa ‘yeanwu bɛ anwunvɔne na ye ɛlolɛ ti bɛanyia moalɛ wɔ mekɛ mɔɔ fɛta la anu.’—Hibuluma 4:16; nea ɛlɛka,  “Nriandi Fi Nlanwonvoninli Nwo.”

Menli dɔɔnwo ɛnyia moalɛ ɛvi Nyamenle ɛkɛ. Ye moalɛ ne boa ɔ? Tie mɔɔ Baebolo ne ka ye wɔ menli bie mɔɔ gyakyile subane ɛtane bie mɔ anwo la: “Na Awulae Gyisɛse Kelaese duma ne ati nee Nyamenle Sunsum Nwuanzanwuanza ne ati, bɛbia bɛ; bɛde bɛ nwo bɛvi ɛtane nwo, na bɛmaa bɛzɔ Nyamenle anye.” (1 Kɔlentema 6:11) Kɛmɔ ɛzoanvolɛ Pɔɔlo hanle la, menli ɛhye mɔ bahola aha kɛ: ‘Ɔlua anwosesebɛ ne mɔɔ ɔfa maa me la ati, mekola megyinla ninyɛne muala anloa.’—Felepaema 4:13.

Susan, mɔɔ holale gyakyile nlanwonvoninli ɛnleanlɛ la ka kɛ: “Gyihova ala a bahola aboa wɔ yeamaa wɔagyakyi a. Ɛbiza moalɛ nee adehilelɛ ɛfi ye ɛkɛ a, ɛ nwo bade wɔ ɔ nyunlu. Ɔnrɛye ɛ rɛle ɔnrɛdo ɛ sa nu.”

^ ɛden. 3 Edwɛkɛkpɔkɛ nlanwonvoninli kile nla nwo debie mɔɔ bɛyɛ kɛ bɛmaa awie mɔɔ kɛnlea, kɛgenga anzɛɛ kɛdie la anye alie nla nwo. Ɔbahola yeayɛ nvoninli, debie mɔɔ bɛhɛlɛ yɛɛ edwɛkɛ mɔɔ bɛtie la.

^ ɛden. 8 Bɛhakyi aluma mɔɔ wɔ edwɛkɛ ɛhye anu la.

^ ɛden. 25 Baebolo ne kile kɛ Nyamenle duma a le Gyihova.