Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Masoretema dɔle bɛ rɛle aze hɛlɛle Ngɛlɛlera ne

EDWƐKƐ TITILI | BAEBOLO NE​—BƐANGOLA YE SƐKYE

Bɛangola Bɛangakyi Baebolo Ne Anu Edwɛkɛ Ne

Bɛangola Bɛangakyi Baebolo Ne Anu Edwɛkɛ Ne

NGYEGYELƐ: Ninyɛne mɔɔ sɛkye debie nee dwazotia angola anzɛkye Baebolo ne. Noko, kɛlɛvoma nee edwɛbohilelɛma bie mɔ ɛbɔ mɔdenle kɛ bɛkakyi Baebolo ne anu edwɛkɛ ne. Ɔyɛ a, bɛbɔ mɔdenle kɛ bɛmaa mɔɔ bɛdie bɛdi la nee Baebolo ne ayɛ ko tɛla kɛ bɛbamaa bɛ diedi ne agyinla mɔɔ Baebolo ne kilehile la azo. Suzu neazo bie mɔ anwo:

  • Ɛzonlenlɛ ɛleka: Wɔ ɛvoya nna nee nwiɔ K.Y.M. avinli, kɛlɛvoma mɔɔ hɛlɛle Samaritan Pentateuch * ne la hɛlɛle “wɔ Aargaareezem” wulale Adendulɛ 20:17 anzi. Ɔtoa zo kɛ, “Na ɛkɛ ne a ɔwɔ kɛ bɛsi afɔlemokyea ne a.” Yemɔti ɛnee Samɛleama kulo kɛ bɛmaa Ngɛlɛlera ne nee bɛ ɛzonlenlɛ sua ne mɔɔ bɛzile ye wɔ “Aargaareezem,” anzɛɛ Gɛlaezem Boka ne azo la yia.

  • Nsa-ko ngilehilelɛ: Bɛhɛlɛle Baebolo ne bɛwiele la yeandwu ɛvolɛ 300, kɛlɛvo bie mɔɔ die Nsa-ko ne di la vale edwɛkɛ ɛhye “wɔ anwuma, Selɛ ne, Edwɛkɛ ne nee Sunsum Nwuanzanwuanza ne: na ninyɛne nsa ɛhye le ko” la bokale 1 Dwɔn 5:7 anwo. Edwɛkɛ zɔhane anvinde mɔlebɛbo ngɛlɛlera ne anu. Baebolo nwomanli Bruce Metzger hanle kɛ “ɔvi ɛvoya nsia mɔɔ ba la” bɛnwunle edwɛkɛ ɛhye “fane dɔɔnwo wɔ Tete Latin nee [Latin] Vulgate bɛsanloangɛlɛlera ne anu.”

  • Nyamenle duma: Baebolo edwɛbohilelɛma dɔɔnwo gyinlanle Dwuuma diedi mgbane ne azo zile kpɔkɛ kɛ bɛye Nyamenle duma ne bɛavi Ngɛlɛlera ne anu. Bɛva amodinli “Nyamenle” anzɛɛ “Awulae” bɛzie duma ne agyakɛ anu. Bɛnva edwɛkɛkpɔkɛ ɛhye mɔ bɛnvɛlɛ Bɔvolɛ ne angome, emomu bɛfa bɛfɛlɛ menli, adalɛ nyamenle yɛɛ Abɔnsam bɔbɔ la.​—Dwɔn 10:34, 35; 1 Kɔlentema 8:5, 6; 2 Kɔlentema 4:4. *

DEƐMƆTI BƐANGOLA BAEBOLO NE KAKYI LA: Mɔɔ limoa, Baebolo kɛlɛvoma ne bie mɔ annea boɛ anzɛɛ bɔle adalɛ ɛdeɛ, noko ɛnee dɔɔnwo ɛbe kpalɛ na bɛnleanle boɛ. Wɔ ɛvoya nsia nee bulu Y.M. avinli ɛkɛ ne, Masoretema hɛlɛle Hibulu Ngɛlɛlera ne na bɛyɛle mɔɔ bɛfɛlɛ ye Masoretic ngɛlɛlera la. Bɛdianle edwɛkɛ agbɔkɛ ne mɔ na bɛnleanle kɛ nvonleɛ biala ɛnle nu. Saa bɛnwu nvonleɛ bie wɔ ngɛlɛlera titili mɔɔ bɛlɛfa bɛali gyima la anu a, bɛkɛlɛ ɛhye wɔ ye foa ko. Masoretema kpole kɛ bɛbahakyi Baebolo nu edwɛkɛ ne. Nwomanli Moshe Goshen-Gottstein hɛlɛle kɛ, “Saa bɛyɛ bɛ adwenle kɛ bɛkakyi nuhua edwɛkɛ ne a, anrɛɛ ɔle ɛtane kpole mɔɔ bɛyɛle a.”

Mɔɔ tɔ zo nwiɔ, bɛsanloangɛlɛlera dɔɔnwo mɔɔ wɔ ɛkɛ ɛnɛ la boa Baebolo nwomama maa bɛnwu nvonleɛ ne mɔ. Kɛ neazo la, asɔne mgbanyima ɛhilehile wɔ ɛvoya dɔɔnwo anu kɛ bɛ Latin Baebolo nu edwɛkɛ ne le nɔhalɛ. Noko, bɛvale adalɛ edwɛkɛ ne mɔɔ yɛhanle nwolɛ edwɛkɛ la bɛbokale 1 Dwɔn 5:7 anwo. Bɛnwunle nvonleɛ ne wɔ Nrelenza King James Version ne bɔbɔ mɔɔ ɛlie duma la anu! Noko mɔɔ bɛnwunle bɛsanloangɛlɛlera gyɛne la, duzu a lale ali a? Bruce Metzger hɛlɛle kɛ: “Bɛannwu edwɛkɛ mɔɔ [wɔ 1 Dwɔn 5:7] la wɔ tete bɛsanloangɛlɛlera (Syriac, Coptic, Armenian, Ethiopic, Arabic, Slavonic) amuala anu kyesɛ Latin ɛdeɛ ne ala.” Ɔlua zo, King James Version fofolɛ ne nee Baebolo gyɛne ɛye nvonleɛ ɛhye ɛvi nu.

Chester Beatty P46 aloa Baebolo bɛsanloangɛlɛlera ɔvi kɛyɛ 200 Y.M.

Asoo tete bɛsanloangɛlɛlera di daselɛ kɛ bɛbɔle Baebolo nu edwɛkɛ ne anwo bane ɔ? Mɔɔ bɛnwunle Nyevile Wulera Nwomamobɔleɛ ne wɔ 1947 la, akee nwomama holale vale Hibulu Masoretema ngɛlɛlera ne totole mɔɔ finde Baebolo nwomamobɔleɛ mɔɔ yebo ɛvolɛ apenle la anwo. Awie mɔɔ boka menli mɔɔ neɛnlea Nyevile Wulera Nwomamobɔleɛ ne anu anwo la hanle kɛ nwomamobɔleɛ ko “di daselɛ bɔkɔɔ kɛ Baebolo nu edwɛkɛ ne mɔɔ Dwuu kɛlɛvoma hɛlɛle wɔ ɛvolɛ mɔɔ bo apenle la le nɔhalɛ bɔkɔɔ yɛɛ bɛnleanle boɛ.”

Chester Beatty Library mɔɔ wɔ Dublin, Ireland la lɛ aloa ngakyile mɔɔ gyi ɛkɛ ne maa buluku ko biala mɔɔ wɔ Kilisiene Giliki Ngɛlɛlera ne anu mɔɔ bɛsanloangɛlɛlera mɔɔ bɛyɛle ye ɛvoya mɔɔ tɔ zo nwiɔ Y.M. boka nwo la​—bɛwiele Baebolo ne la ye ɛvolɛ kɛyɛ 100 anzi. Anchor Bible Dictionary ne ka kɛ, “Edwɛkɛ mɔɔ wɔ aloa ne anu la maa yɛnyia edwɛkɛ fofolɛ dɔɔnwo wɔ ngɛlɛlera ne anu, eza ɔda ali kɛ Baebolo ne anu edwɛkɛ ne angakyi ɔvi tete ne amuala.”

“Bie a yɛbaha kɛ tete buluku biala ɛnle ɛkɛ mɔɔ bɛhɛlɛ nuhua edwɛkɛ ne pɛpɛɛpɛ zɛhae a”

MƆƆ ƐVI NU ƐRA: Kɛ anrɛɛ bɛbahakyi Baebolo ne anu edwɛkɛ ne la, ɛvolɛ dɔɔnwo mɔɔ ɛpɛ nu nee tete Baebolo bɛsanloangɛlɛlera dɔɔnwo ɛmaa yeli munli amgba. Kilehilevolɛ Frederic Kenyon hɛlɛle Kilisiene Giliki Ngɛlɛlera ne anwo edwɛkɛ kɛ, “Tete buluku biala ɛnle ɛkɛ mɔɔ daselɛ dɔɔnwo wɔ nuhua edwɛkɛ ne anwo yɛɛ nwomanli biala mɔɔ ka nɔhalɛ la ɛnle ɛkɛ mɔɔ bazu kpolera kɛ ngɛlɛlera ne ɛhakyi a.” Nwomanli William Henry Green hɛlɛle Hibulu Ngɛlɛlera ne anwo edwɛkɛ kɛ: “Bie a yɛbaha kɛ tete buluku biala ɛnle ɛkɛ mɔɔ bɛhɛlɛ nuhua edwɛkɛ ne pɛpɛɛpɛ zɛhae a.”

^ ɛden. 4 Samaritan Pentateuch ne a le Baebolo mbuluku nnu ne mɔɔ limoa mɔɔ Samɛleama ɛlie ɛdo nu la.

^ ɛden. 6 Saa ɛkpondɛ nwolɛ edwɛkɛ dɔɔnwo a, nea Duzu A Baebolo Ne Kilehile Amgba A? buluku ne mokanwo 195-197, eza ɔwɔ www.pr418.com/nzi azo.