Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Asoo Lenen Ɛdanlɛ Ne Mɔɔ Bɛbɔ Nwolɛ Bane Wɔ Turin La A Bɛvale Bɛziele Gyisɛse A?

Asoo Lenen Ɛdanlɛ Ne Mɔɔ Bɛbɔ Nwolɛ Bane Wɔ Turin La A Bɛvale Bɛziele Gyisɛse A?

Baebolo ne bua kɛ

 Baebolo ne ɛnga Lenen Ɛdanlɛ ne mɔɔ wɔ Turin la anwo edwɛkɛ. Ɔle lenen ɛdanlɛ bie mɔɔ menli dɔɔnwo dwenle kɛ yemɔ a bɛvale bɛziele Gyisɛse Kelaese a. Ɔlua diedi ɛhye ati, Kilisiene maanle ne anu amra bie mɔ bu lenen ɛdanlɛ ne kɛ ɔboka ninyɛne mɔɔ ɔle nwuanzanwuanza kpalɛ la anwo. Ɛnɛ, Kateleke asɔne ne mɔɔ wɔ Turin, Italy la ɛva zɔhane ɛdanlɛ ne ɛwula debie bie anu amaa yeanzɛkye fee.

 Asoo Baebolo ne ka kɛ Lenen Ɛdanlɛ ne mɔɔ bɛbɔ nwolɛ bane wɔ Turin la a bɛvale bɛziele Gyisɛse a? Kyɛkyɛ.

 Suzu lenen ɛdanlɛ ne anwo ninyɛne nsa mɔɔ nee mɔɔ Baebolo ne ka le ngakyile la anwo.

  1.   Lenen ɛdanlɛ ne le ɛdanlɛ ko mɔɔ ye tendenle le sɛntemita 442 yɛɛ ye tɛtɛlɛ le sɛntemita 113 (14 ft 6 in. by 3 ft 8 in.) na bɛkpomgba ɛdanlɛ sinli mɔɔ le sɛntemita 8 la (3 in.) bɛdoa zo wɔ ye tendenle nu.

     Mɔɔ Baebolo ne ka la: Lenen ndanlɛ a bɛvale bɛkyekyele Gyisɛse funli ne a, tɛ lenen ɛdanlɛ ko ala. Bɛvale ɛdanlɛ ko bɛkyekyele ɔ ti. Mɔɔ bɛdwazole Gyisɛse la, ye ɛzoanvolɛ ne mɔ ko hɔle ye nla ne mɔɔ debie ɛnla nu la anwo na “ɔnwunle kɛ lenen ndanlɛ ne gua nu.” Baebolo ne toa zo kɛ: “Ɛnee ɛdanlɛ ne mɔɔ bɛvale bɛkyekyele ɔ ti la ɛmboka ɛdanlɛ ɛhendeɛ ne mɔ anwo, ɛnee bɛbubu bɛgua ɛleka gyɛne.”​—Dwɔn 20:6, 7.

  2.   Debie ɛheha lenen ɛdanlɛ ne anu, na ɔbayɛ kɛ funli mɔɔ bɛtɛbiale ye la mogya ne bie ɔ.

     Mɔɔ Baebolo ne ka la: Mɔɔ Gyisɛse wule la ye ɛdoavolɛma ne zieziele ye funli ne “kɛ mɔɔ Dwuuma yɛ bɛ funli la.” (Dwɔn 19:39-42) Ɛnee bɛbia funli ne na bɛava nwole nee nyile bie mɔ bɛayɛ ɔ nwo. (Mateyu 26:12; Gyima ne 9:37) Yemɔti, Gyisɛse ɛdoavolɛma ne biale ye funli ne kolaa na bɛava ndanlɛ bɛakyekye ye.

  3.   Nrenyia bie nvoninli wɔ lenen ɛdanlɛ ne anu, na Encyclopædia Britannica ne ka kɛ: “Bɛdo nrenyia ne wɔ ɛdanlɛ ne foa ko, akee bɛha foa ne mɔɔ ɛha la bɛgua ɔ nwo zo bɛmaa yeheda ɔ nwo amuala.”

     Mɔɔ Baebolo ne ka la: Gyisɛse ɛdoavolɛma hanle ye ewule ne, ye nla ne mɔɔ ɛnee debie ɛnle nu yɛɛ mraalɛ mɔɔ lile daselɛ kɛ bɛnwunle “anwumabɔvolɛma mɔɔ hanle kɛ ɔde aze” la anwo edwɛkɛ. (Luku 24:15-24) Saa ɛnee lenen ɛdanlɛ ne wɔ Gyisɛse nla ne anu a, ɔda ali kɛ anrɛɛ ye ɛdoavolɛma ne baha ɛdanlɛ ne yɛɛ nvoninli mɔɔ wɔ nu la anwo edwɛkɛ. Noko, Baebolo ne ɛnga kɛ bɛhanle debie zɛhae anwo edwɛkɛ.

Asoo ɔwɔ kɛ bɛdi lenen ɛdanlɛ zɔhane eni?

 Kyɛkyɛ. Saa daselɛ wɔ nwo bɔbɔ a, anrɛɛ ɔnle kpalɛ kɛ bɛbali ye eni. Baebolo ngyinlazo mɔɔ maa yɛkola yɛka ye zɔ la ɛne.

  1.   Nwolɛ ɛngyia. Gyisɛse hilele nu kɛ: “Nyamenle le Sunsum, na ɔwɔ kɛ bɛdabɛ mɔɔ bɛlɛsonle ye la sonle ye wɔ sunsum nee nɔhalɛ nu.” (Dwɔn 4:24) Ɔnle kɛ yɛfa ɛzonlenlɛ nu debie mɔɔ bɛva bɛzie anzɛɛ sɛkɛlɛneɛ bie yɛdi gyima wɔ nɔhalɛ ɛzonlenlɛ nu.

  2.   Baebolo ne tua. Ɛnee Mɛla Bulu ne tua awozonlezonlenlɛ. (Mɛla ne 5:​6-​10) Baebolo ne noko ka kile Kilisienema kɛ: “Bɛnlea bɛ nwo boɛ wɔ awozonle ɛzonlenlɛ nwo.” (1 Dwɔn 5:21) Bie mɔ bazu kpolera kɛ, wɔ bɛ afoa nu, lenen ɛdanlɛ ne ɛnle bozonle emomu ɔle sɛkɛlɛneɛ mɔɔ bɛ ɛzonlenlɛ ne ɛmaa bɛnyia nuhua diedi a. Noko sɛkɛlɛneɛ anzɛɛ abaaba mɔɔ awie fa enililɛ maa ye la le ye nyamenle. * Ɛhye ati, awie mɔɔ ɔkulo kɛ ɔyɛ Nyamenle ɛhulolɛdeɛ la ɛnrɛzonle anzɛɛ ɛnrɛli debie gyɛne mɔɔ lenen ɛdanlɛ ne boka nwo la eni.

^ Abaaba le debie neazo, sɔhovolɛ anzɛɛ sɛkɛlɛneɛ mɔɔ bɛsonle ye.