Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Ɛnee Keen Aye A Le Nwane?

Ɛnee Keen Aye A Le Nwane?

Baebolo ne bua kɛ

 Keen le agyalɛma mɔɔ limoa la ara kpanyinli na ɔ gyale ɔ diema raalɛ anzɛɛ ye busuanli mɔɔ bikye ye la. Saa ɛsuzu mɔɔ Baebolo ne ka ye wɔ Keen nee ye abusua ne anwo la a, ɛbade ɛhye abo.

Nɔhalɛ edwɛkɛ mɔɔ fale Keen nee ye abusua ne anwo la

  •   Alesama kɔsɔɔti le Adam nee Yive abo zo amra. Nyamenle “maanle menli mɔɔ wɔ maanle kɔsɔɔti anu la luale sonla ko [Adam] anwo zo rale, kɛ bɛradɛnla azɛlɛ ye ɛleka biala.” (Gyima ne 17:26) Adam aye Yive, rayɛle “menli kɔsɔɔti bɛ nli.” (Mɔlebɛbo 3:20) Ɔti, Keen gyale Adam nee Yive abo zo amra ne bie.

  •   Keen nee ɔ diema Ebɛle a le Yive amra mgbanyinli a. (Mɔlebɛbo 4:1, 2) Mekɛ mɔɔ Keen hunle ɔ diema ne na bɛvoanle ye la, ɔhanle kɛ: “Saa awie biala nee me yia a, ɔbahu me.” (Mɔlebɛbo 4:14) Ɛnee nwane mɔ a Keen sulo bɛ a? Baebolo ne ka kɛ Adam ‘wole mralɛ mrenyia nee mraalɛ.’ (Mɔlebɛbo 5:4) Ɔda ali kɛ, bie a ɛnee Keen sulo Adam nee Yive abo zo amra ɛhye mɔ.

  •   Tetedwɛkɛ maa ɔda ali kɛ ɛnee alesama mɔɔ limoa la gya bɛ mbusuafoɔ. Kɛ neazo la, nɔhavonli Ebileham gyale ɔ diema raalɛ. (Mɔlebɛbo 20:12) Keen wule nzinlii kolaa na bɛahyehyɛ mɛla mɔɔ tua agyalɛ zɛhae la wɔ Mosisi Mɛla ne anu. (Sɛlɛvolɛma 18:9, 12, 13) Ɔzɔho kɛ wɔ zɔhane mekɛ ne, ɛnee saa awie gya ye busuanli mɔɔ ɔbikye ye na bɛwo a, ngakula ne mɔ ɛnnyia ewule kɛ mɔɔ ɔde ye ɛnɛ la.

  •   Adam nee Yive abusua ne anwo tetedwɛkɛ mɔɔ Baebolo ne ka la le nɔhalɛ. Tɛ Mɔlebɛbo buluku ne mɔɔ Mosisi hɛlɛle la angome a ka Adam abusua ne anwo edwɛkɛ a, emomu tetedwɛkɛ kɛlɛvolɛma Ɛzela nee Luku noko ka bie. (Mɔlebɛbo 5:3-5; 1 Edwɛkɛsisilɛ 1:1-4; Luku 3:38) Baebolo kɛlɛvoma maa ɔda ali kɛ Keen anwo edwɛkɛ ne zile amgba.​—Hibuluma 11:4; 1 Dwɔn 3:12; Dwuudu 11.