Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Ngeenge kaume koye kopahombo oha tale omafano oipala

Ngeenge kaume koye kopahombo oha tale omafano oipala
  • “Onda li ashike ndi udite omushamane wange a fa a ya moluhaelo lwoikando.”

  • “Onda li ndi udite nda fifwa ohoni, ndihe holike nondihe na oshilonga.”

  • “Kanda li nda dula okulombwela umwe kombinga yasho. Onda li nda ninga Koko fila omututu.”

  • “Onda li ndi udite Jehova a fa ehe na ko nasha naame.”

Omatyekosha oo e li pombada otaa ulike nghee omukulukadi ha kala e udite, ngeenge omushamane waye oha tale omafano oipala. Nongeenge okwa kala te shi ningi meholeko, ile tashi dulika oule weemwedi, ile womido otashi dulika a kale e udite kutya ita dulu okulineekela vali omushamane waye. Omukulukadi umwe okwa ti: “Onda li handi lipula kutya, ‘Omushamane ou ndi li naye okwa tya naanaa ngahelipi? Mbela ope na vali oinima imwe oyo ta holeke nge?’”

Oshitukulwa eshi osha nuninwa omukulukadi, oo omushamane waye ha tale omafano oipala. a Otashi kundafana omafinamhango Ombiibeli oo taa hekeleke, tae mu shilipaleke kutya Jehova ote mu yambidida noku mu kwafela a kale e na ombili noku kale popepi naJehova. b

OSHIKE OSHO KAUME KOPAHOMBO, OO EHE NA ONDJO, TA DULU OKUNINGA?

Nonande ito dulu okupangela keshe shimwe osho omushamane woye ta ningi, oto dulu okuninga oinima yonhumba, opo u hapupalife ombili yoye yopamadiladilo. Natu ka taleni koinima imwe yomuyo.

Henuka okulipa oushima. Omukulukadi otashi dulika a kale e udite kutya omushamane waye oha tale omafano oipala, molwaashi a ninga sha sha puka. Alice c okwa li e udite kutya omushamane waye ine mu hokwa vali. Okwe lipopila kutya, ‘Omolwashike omushamane wange e na okutala kovakainhu vamwe, ponhele yange.’ Ovakulukadi vamwe ohave lipe oushima omolwonghedi omo ve linyenga, tava diladila kutya otava naipike neenghono onghalo. Danielle okwa ti: “Onda li ndi udite kutya omushamane wange ota twikile okutala omafano oipala omolwonghedi omo nda li handi lihumbata, eshi nda li nda handuka unene.”

Ngeenge naave osho u udite ngaho, shiiva kutya Jehova ite ku vele ombedi omolweenghatu domushamane woye. Jakob 1:14 okwa ti: “Omunhu keshe oha yelekwa komahalo aye mwene oo hae mu xwaxwameke noku mu hongaula.” (Rom. 14:12; Fil. 2:12) Ponhele Jehova e ku vele ombedi, okwe ku lenga, eshi u li omudiinini kuye. — 2 Omaf. 16:9.

Oshi li yo ekwafo linene okuuda ko kutya, eshi omushamane ha tale omafano oipala, inashi hala kutya omukulukadi waye iha monika nawa. Ovashiivinawa ve na sha noshikundafanwa eshi ova popya kutya omafano oipala ohaa ningifa omunhu a kale e na ehalo lomilele la pitilila, nokape na omukainhu ta dulu oku va wanifila po eemhumbwe da tya ngaho.

Henuka okulipula unene. Catherine okwa popya kutya oha kala alushe te lipula kutya omushamane waye oha tale omafano oipala. Frances okwa ti: “Ohandi kwatwa koshisho, ngeenge ndihe shii opo pe na omushamane wange. Ohandi kwatwa koshisho sha pitilila efiku alishe.” Ovakulukadi vamwe ova popya kutya ohava kala va fya ohoni, ngeenge ve li nOvakriste vakwao ovo tashi dulika ve shii oupyakadi wovashamane vavo. Vamwe ova dimina kutya ohava kala ve udite owike, molwaashi otava diladila kutya kape na oo e udite ko onghalo yavo.

Oshi li paushitwe okukala u udite ngaho. Ashike okukala to lipula alushe kombinga yoinima oyo, otashi dulu oku ku etela oshisho sha pitilila. Ponhele yaasho, kendabala okuyandja elitulemo kekwatafano loye naJehova. Ngeenge owa ningi ngaho, otashi ke ku kwafela u lididimike. — Eps. 62:2; Ef. 6:10.

Otashi dulika u mone shi li ekwafo linene okulesha nokudilonga komahokololo opaMbiibeli ovakainhu, ovo va li ve na omaupyakadi, ovo va li va mona ehekeleko, eshi va ilikana kuJehova. Jehova ka li ha kufa po alushe omaupyakadi avo, ndele okwa li he va pe ombili. Pashihopaenenwa, Hanna okwa li “mouyehame ulula,” omolwonghalo yaye. Ashike konima “eshi a ilikana efimbo lile koshipala shOmwene,” okwa li vali e na ombili, nonande nokuli ka li e shii osho sha li tashi ka ningwa po shi na sha nonghalo yaye. — 1 Sam. 1:10, 12, 18; 2 Kor. 1:3, 4.

Omushamane nomukulukadi otashi dulika aveshe va pumbwa okukonga ekwafo kovakulunhuongalo

Konga ekwafo kovakulunhuongalo. Otava ka kala ngaashi “oshikelelifo shokukelela omhepo nongaashi ehondameno lokuyaama oshikungulu.” (Jes. 32:2) Otashi dulika nokuli ve ku lombwele omumwameme, oo to dulu okupopya naye, note ke ku hekeleka. — Omayel. 17:17.

MBELA OTO DULU OKU MU KWAFELA?

Mbela oto dulu okukwafela omushamane woye, oo e na onghedindjikilile yokutala omafano oipala? Otashi dulika. Ombiibeli oya popya kutya, opo mu pongolole po oupyakadi, ile mu kondjife omutondi omunaenghono, “vavali [ove] dule umwe.” (Omuud. 4:9-12) Ovashiivinawa ova mona kutya luhapu ohashi kala shiwa, ngeenge ovalihomboli tava longele kumwe, opo oo a pikwa kokutala omafano oipala a dule oku a efa po nova dule okukala ve lineekelafana vali mohombo.

Oshoshili kutya shihapu oshe likolelela kungeenge kaume koye kopahombo okwa halelela nokwa tokola toko okweefa po eamo lokutala omafano oipala. Mbela okwa pula Jehova e mu pameke nokwa konga ekwafo kovakulunhuongalo? (2 Kor. 4:7; Jak. 5:14, 15) Mbela okwe litulila po eendjidikila donhumba odo tadi mu kelele keyeleko la tya ngaho? Pashihopaenenwa, ngaashi okulitulila po omangabeko e na sha nokulongifa oikwaelektronika yaye nosho yo okuhenuka eenghalo da nyika oshiponga? (Omayel. 27:12) Mbela okwa halelela ngoo okutambula ko ekwafo loye nokukala omunashili kwoove? Ngeenge osho, otashi dulika u dule oku mu kwafela.

Ngahelipi mbela? Natu ka taleni koshihopaenenwa shimwe. Felicia okwa hombolwa kuEthan, oo a li a pikwa kokutala omafano oipala, eshi a li omunyasha. Felicia okwe shi ningifa shipu kuEthan okupopya naye, ngeenge a hangwa komahalo okutala omafano oipala. Ethan okwa ti: “Ohandi popi oshili nomukulukadi wange nda manguluka. Oha kwafele nge pahole, opo ndi litulile po omangabeko noha pula nge pandjikilile kutya ohandi shi endifa ngahelipi. Oha kwafele nge ndi litulile po omangabeko e na sha nokulongifa ointaneta.” Ohashi udifa nai Felicia, eshi Ethan e hole okutala omafano oipala. Okwa ti: “Ashike ehandu lange nosho yo ouyehame wange ihau mu linyengifa a efe po onghedindjikilile ya tya ngaho. Konima eshi twa kundafana onghalo yaye, okwe lilongekida okukwafela nge, opo ndiha kale ndi udite nai unene.”

Eenghundafana da tya ngaho, itadi kwafele ashike omushamane a efe po okutala omafano oipala, ndele otadi kwafele yo omukulukadi a kale e mu lineekela vali. Komesho yaaishe, ngeenge omushamane okwa halelela okulombwela omukulukadi waye omaunghundi aye, opo ta i nosho yo osho ta ningi, ohashi kala shipu komukulukadi okukala e mu lineekela, molwaashi ite mu holeke sha.

Mbela ou udite kutya naave oto dulu okukwafela omushamane woye monghedi ya faafana? Ngeenge osho, omolwashike itamu lesha nokukundafana oshitukulwa eshi pamwe? Omalalakano aye naa kale okweefa po okutala omafano oipala noku ku pa etomheno lokukala we mu lineekela. Ponhele a kale a handuka, eshi wa hala mu kundafane kombinga youpyakadi oo, oku na okukendabala a ude ko nghee oupyakadi oo hau ku kumu. Omalalakano oye naa kale okuyambidida eenghendabala daye dokweefa po onghedindjikilile ya tya ngaho noku mu pa omhito u kale we mu lineekela vali. Amushe omwa pumbwa okulihonga kutya oshike hashi ningifa ovanhu va kale va hala okutala omafano oipala nanghee tamu dulu okupongolola po oupyakadi. d

Ngeenge ove nakaume koye kopahombo omwa tila kutya itamu ka kala mwa ngungumana, eshi tamu kundafana, otamu dulu okupula omukulunhuongalo, oo amushe mwa mangulukila nokukundafana naye oule wokafimbo. Shiiva kutya nokuli nokonima eshi kaume koye kopahombo a efa po okutala omafano oipala, otashi dulika shi kwate efimbo lile, opo u kale we mu lineekela vali. Ino sholola. Kala to yandje elitulemo kexumokomesho olo tamu ningi mohombo. Kala u na eteelelo kutya mokweendela ko kwefimbo, ohombo yeni otai ka kala ya pama natango. — Omuud. 7:8; 1 Kor. 13:4.

ONGAHELIPI NGEENGE OTA TWIKILE?

Ngeenge omushamane woye ota twikile okutala omafano oipala konima eshi a li e a efa po oule wokafimbo, mbela osho osha hala okutya ine livela ombedi noke na vali fiku a efe po onghedindjikilile oyo? Hasho naanaa. Ota dulu okukondjifa onghedindjikilile ya tya ngaho okukalamwenyo kwaye akushe, unene tuu ngeenge okwa pikwa kokutala omafano oipala. Otashi dulika a ka twikile okutala omafano oipala natango, konima eshi e a efa po oule womido. Opo a henuke okuninga ngaho monakwiiwa, okwa pumbwa okulitulila po omangabeko a kwata moiti tashi dulika a twikile okuninga ngaho nokonima eshi oupyakadi tau monika wa fa wa kandulwa po. (Omayel. 28:14; Mat. 5:29; 1 Kor. 10:12) Ota pumbwa okulundulula ‘onghedi yaye yokudiladila’ nokulihonga ‘okutonda owii.’ Osho osha kwatela mo okutala omafano oipala nosho yo oinima ikwao inai koshoka, ngaashi okulidanena koilyo yoludalo. (Ef. 4:23; Eps. 97:10; Rom. 12:9) Mbela okwa halelela okuninga eenghendabala da tya ngaho? Ngeenge osho, otashi dulika a ka efe po onghedindjikilile ya tya ngaho filufilu. e

Yandja elitulemo kekwatafano loye naJehova

Ongahelipi ngeenge kaume koye kopahombo ina hala okukondjifa oupyakadi waye wa tya ngaho? Otashi dulika u kale u udite nai, wa handuka nou udite wa kengelelwa. Konga ombili yopamadiladilo mokweefela oinima momake aJehova. (1 Pet. 5:7) Twikila okweehena popepi naJehova okupitila mokukonakona, okwiilikana nokudilonga. Ngeenge owa ningi ngaho, shiiva kutya Jehova naye ota ehene popepi elela naave. Ngaashi sha popiwa muJesaja 57:15, Jehova oha kala pamwe naavo ve na omhepo ya “nyanyaulwa noye lininipika,” nokwa hala oku va kwafela va kale va hafa natango. Kendabala ngaashi to dulu okukala Omukriste a denga mbada. Konga ekwafo kovakulunhuongalo. Kala u na eteelelo kutya fiku limwe omushamane woye otashi dulika a ka ninge omalunduluko. — Rom. 2:4; 2 Pet. 3:9.

a Moshitukulwa eshi, ohatu popi omushamane oye ta tale omafano oipala. Ashike omafinamhango mahapu oo a kundafanwa mo, otaa dulu okweetela omushamane ouwa oo omukulukadi waye ha tale omafano oipala.

b Okutala omafano oipala kaku li etomheno lopaMishangwa lokuteya ohombo. — Mat. 19:9.

c Omadina oo hao ovanhu ovo lelalela.

d Otamu dulu okumona ouyelele tau kwafa ko jw.org nosho yo moishangomwa yetu. Pashihopaenenwa, tala oshitukulwa Pornography Can Shatter Your Marriage ko jw.org. Tala yo oshitukulwa mOshungonangelo yaMei 2014, ep. 12-14 “Oto dulu okufinda omayeleko”; nosho yo “Omafano oipala naikwao ya nyika oipala — Mbela oya nyika oshiponga ile hasho?” mOshungonangelo yaSeptemba-Oktoba 2013, ep. 3-7.

e Molwaashi okutala omafano oipala ohaku dulu okupika omunhu, ovalihomboli vamwe ova li va tokola okukonga ekwafo kovashiivinawa ve va wedele po pekwafo olo va pewa kovakulunhuongalo petalelepo loufita.