Yahee ka rewro

Yahee ka rewro

PECCAL 6

No ɓiɓɓe waylirta dewgal non

No ɓiɓɓe waylirta dewgal non

« Ɓiɓɓe ko donal iwrungal ka Yahuwah. » (Zabuura 127:3, TMN).

Jibinannde boobo no adda welo welo ko feƴƴiti e golle sattuɗe e nder ɓeynguure. Si on arii e heɓude boobo, ɗun ŋalɗinay on ɓayri on huutoray saa’i mon on e doole mon ɗen fii dankagol boobo on. Anngal ɗaanagol e anngal dankondirgol sonnjay on. Onon e ɓeyngu mon maa moodi mon ko yo on ƴettu pehe fii dankagol boobo mon on e ɲiiɓinon dewgal mon ngal. Ko honno ko Deftere Allah nden waaji kon wallirta on ?

1 FAAMEE NO BOOBO WAYLIRTA NGURNDAN MON ƊAN

KO DEFTERE ALLAH NDEN WI’I KON : « Giggol ko muɲal, giggol ko moƴƴuki. » Kadi, giggol « ɗaɓɓataa nafa maggol, ngol yaawataa seytinde ». (1 Korenti 13:4, 5.) Si on woni ɓeyɗo kecco, haray hakkile mon ɗen fow ko e boobo on woni. Ɗun waɗay moodi mon wona welsindiiɗo, ko ɗun waɗi wonaa yo on yejjitu kanko kadi himo faalaa dankeede. Muɲal e hoore moƴƴugol wallay on no holliron moodi mon himo dankaa e himo tawaa ka dankagol boobo on.

« Onon moodiɓɓe ɓen [...] mo kala e mon yo wondir e sonnaajo mun on e hoore andugol » (1 Petruusu 3:7). Annditee sonnaajo mon on huutoray doole makko buy fii dankagol boobo mon on. Sabu ɗee golle, o sonnjoto, o ronka, maa o weema. Wonnde, o monanto on, kono wakkilee muɲɲuɗon, ɓayri « mo yaawataa monaade no ɓuri gorko dolnuɗo ». (Tindi 16:32, TMN.) Hollee mokobayaagal, e wallitoɗon mo e hoore ko o faalaa kon (Tindi 14:29, TMN).

KO HAANUƊON KON WAƊUDE :

  • Baabaaɓe : Wallee sonnaajo mon on dankagol boobo on, hay si ko jemma. Ɗuytee haajuuji mon goo fii no dankoroɗon sonnaajo mon on e boobo mon on

  • Neeneeɓe : Si moodi mon no faalaa wallitagol on fii dankagol boobo on, ko yo on jaɓu. Si o waɗiraali no haaniri non, wonaa yo on ŋermu mo, kono ko yo on hollu mo e hoore giggol no gerdirtee

2 KELƊINEE DEWGAL MON NGAL

KO DEFTERE ALLAH NDEN WI’I KON : « Kamɓe ɗiɗo ɓe wona gooto » (Fuɗɗoode nden 2:24). Fii kala boobo tawaama ka ɓeynguure mon, ko yo on annditu onon e ɓeyngu mon maa moodi mon ko on gooto. Mo kala e mon no haani wakkilaade fii no dewgal mon ngal kelɗira.

Sonnaajo, hollee moodi mon hiɗon weltanii mo fii ko o wallitii on kon. Ko jarnoton mo kon wonay « lekki ». (Tindi 12:18, TMN.) Genndiraawo, yeetee sonnaajo mon on hiɗon yiɗi mo e himo hittani on. Jarnee mo fii ko o dankii ɓeynguure nden kon (Tindi 31:10, 28, TMN).

« Wota gooto ɗaɓɓu nafa mun on, kono yo ɗaɓɓu fii heddiiɓe ɓen » (1 Korenti 10:24). Waɗee soono woo ko moƴƴani ɓeyngu mon maa moodi mon. Waɗee saa’i mo yewtidon, jarnindiron, e mo kala jentoo oya. Wota gooto aɲan ɗimmo mun faale makko. Mo kala yo wattan yila e faale oya. Deftere Allah nden wi’i : « Wota on salondir, si hinaa e saa’i nanondiral mon » (1 Korenti 7:3-5). Ko ɗun waɗi, yewtee fii mun e hoore laaɓal hakkunde mon. Si on faamondiri e on muɲɲondiri, dewgal mon ngal kelɗay.

KO HAANUƊON KON WAƊUDE :

  • Wota on yejjitu waɗugol saa’i fii onon ɗiɗo

  • Waɗee piiji hollugol hiɗon yiɗi ɓeyngu mon maa moodi mon wano okkugol mo piiwoy tosokoy maa haalangol mo konnguɗi welɗi

3 NE’UGOL BOOBO MON ON

KO DEFTERE ALLAH NDEN WI’I KON : « Gila e paykunyaagal maa hiɗa andi bindi seniiɗi ɗin. Hiɗi waawu-maa okkude faamu fii kisiiyee on sabu gomɗingol Iisaa Almasiihu on » (2 Timoote 3:15). Ƴettee pehe fii no jannirton boobo mon on non. Himo mari taaqa moƴƴo fii janngugol hay ko o jibinanooka. Hay fewndo ko o wonunoo ka nder reedu, o annditayno hito mon ngon e o memminoo. Jannganee mo hay si ko o boobo penu. Hay si o faamataa ko wonuɗon e janngande mo kon, ɗun wallay mo fii no o yiɗira janngugol si o njanɗii.

Ɓiɗɗo mon on fanɗaa nanugol siɗon haalude fii Allah. Waɗee fii no o nanira siɗon toraade Yahuwah (Yaɲɲannde sairyaaji ɗin 11:19, TMN). Hay siɗon fijidude, haalee fii piiji ko Allah tagi kon (Zabuura 78:3, 4, TMN). No boobo mon on njanɗirta non, o annday hiɗon yiɗi Yahuwah e kanko kadi o yiɗay mo.

KO HAANUƊON KON WAƊUDE :

  • Toree Allah fii no heɓiron faamu ne’ugol boobo mon on

  • Fillitee konnguɗi buruɗi hittude ɗin fii no boobo mon on fuɗɗoroo janngude law