Skip to content

Skip to table of contents

OCIPAMA  6

Esukila Lioku Lekisa Ovituwa Viwa

Esukila Lioku Lekisa Ovituwa Viwa

OVITUWA VIWA VI LOMBOLOKA NYE?

Ovituwa vi kasi ndolonumbi omunu a nõlapo oku kuama komuenyo waye. Eye wa kũlĩha eci ciwa leci cĩvi kuenje vapuluvi osi, o likolisilako oku linga eci ciwa ndaño lomue u lete.

MOMO LIE CI KUETELE ESILIVILO EPATA OKU KUATA OVITUWA VIWA?

Koloneke vilo akamba kosikola, ovisikilo, olofilme kuenda ovipama vio televisão, vi vetiya oku sima okuti ocina ciwa cĩvi, ocina cĩvi ciwa. Nda omãla va pita otembo yalua lovina viaco, va kuata atatahãyi catiamẽla kueci ciwa leci cĩvi.

Vo vomalẽhe evetiyo lioku linga eci ka ca sungulukile lia lua. Elivulu losapi Uma Longa Conversa Não Basta, li lombolola okuti, “amalẽhe va sukila oku kũlĩha okuti, va ka vetiyiwa calua lovingungu viasapulo kuenda akamba oco va kũlĩhĩwe lomanu valua loku taviwa lavo. Pole, ovo va sukila oku kũlĩha oku nõla onjila yi situlula ovituwa viwa ndaño okuti akamba vavo ka va ci sanjukila.” Eli olio esunga lieci okuti olonjali, vi sukila oku longisa omãla vavo osimbu handi ka va lingile amalẽhe.

NDOMO O KUATISA OMÃLA VOVE OKU KUATA OVITUWA VIWA

Longisa omãla ovituwa vi sukiliwa vepata.

ONUMBI YEMBIMBILIYA: “Akulu . . . va tẽla oku tepisa pokati keci ciwa leci cĩvi.”—Va Heveru 5:14.

  • Ci lekisa kovilinga. Lekisa ovina vi lipita eteke leteke oco o longise oku litepa ku kasi pokati keci ciwa leci cĩvi. Sokisa omunu o vangula ocili la una o vangula uhembi; umue wa lekisa ohenda ku umue ukuavituwa vĩvi; umue wa teyuila ekamba limue lia popiwa lãvi. Nda wa ci linga, vokuenda kuotembo omõla o ka kũlĩha eci a ka linga eci kuiya ocitangi cimue.

  • Lombolola esunga lieci epata li sukilila oku lekisa ovituwa viaco. Ndeci, lipula ndoco: “Momo lie ci kuetele esilivilo oku kala ukuacili? Momo lie oku kemba ku nyõlela ukamba? Momo lie ka ca sungulukilile oku nyala? Kuatisa omõlove oku sokolola oco a lilongise oku nõla lika waye eci ciwa leci cĩvi.

  • Lombolola esunga lieci ci kuetele esilivilo oku lekisa ovituwa viwa. O pondola oku popia ndoco: “Nda ove wa kala ukuacili, omanu va ku kolela.” Ale popia ndoco: “Nda o lekisa ovituwa viwa, vakuene va ka linga ukamba love.”

Vosi va sukila oku kuatisa koku lekisa ovituwa viwa vepata.

ONUMBI YEMBIMBILIYA: “Amamiko oku seteka eci ene muẽle wa tuwi.”—2 Va Korindo 13:5.

  • Epata liove li sukila oku lekisa ovituwa viwa oco o popie ndoco:

    • “Lomue vepata lietu o kemba.”

    • “Ka tua siatele oku lihoya lomanu.”

    • “Ka tua siatele oku popia olondaka vĩvi havio vi lemẽha.”

Omõlove o ka limbuka okuti ovituwa, ka vi kasi lika ndovihandeleko vi sukila oku kuamiwa, pole olonumbi vi kuatisa epata oku kuata ekalo liwa.

  • Sapela lomõlove catiamẽla kovituwa viepata olonjanja viosi. Lekisa ovina vi lipita eteke leteke oco o longise omõlove. O pondola oku sokisa ovituwa viove lovituwa vi lekisiwa vo televisão, vo internet ale viakamba vavo kosikola. Pulisa komõlove ndoco: “Nye nda wa linga kocitangi eci? Nye epata lietu li sima catiamẽla kocitangi eci?”

Pamisa ovituwa viepata.

ONUMBI YEMBIMBILIYA: “Amamiko oku kuata owanji wutima wa yela.”—1 Petulu 3:16.

  • Eca olopandu omo liovituwa viwa. Olonjanja viosi eci omõlove a linga cimue ciwa, u pandula kuenda u lomboluila esunga lieci a sukilila epandiyo. Ndeci, o pondola oku popia ndoco: “Ove wa lekisa okuti ukuacili. Nda ku sanjukila calua.” Nda omõlove wa ku lomboluila okuti wa linga cimue cĩvi, u pandula omo lioku vangula ocili noke u pindisa.

  • Eca elungulo omo liocituwa ka ca sungulukile. Kuatisa omõlove oku tava konima ya tunda kovina a linga. Omãla va sukila oku kũlĩha eci cĩvi va linga kuenda esunga lieci ka ci likuatela lovituwa viepata. Olonjali vimue vi kuete ohele yoku kapa eko komãla vavo, pole, oku sapela lomõlove catiamẽla kovina vĩvi eye a linga, cu kuatisa oku pindisa ovisimĩlo viaye oco a linge eci ciwa.