Hagnente ty agnate’ao

Hizilike amy ty lohahevetse

Ino ty Azo’o Atao Naho Magnente Sare Vetaveta ty Vali’o?

Ino ty Azo’o Atao Naho Magnente Sare Vetaveta ty Vali’o?
  • “Hoe raha mateteke mijangajanga zay ty fahatsapako i valiko.”

  • “Hoe raha nambanegne zay raho, tsy misy vili’e vaho tsy misy dika’e.”

  • “Tsy vaniko rehafegne ama o ndaty i rahay. Tsisy mahay ty raha manjò ahy, le mijale raike avao raho.”

  • “Ty fahatsapako aze, le hoe raha tsy midare ahy zay ty Jehovah.”

Trea boake amy ireo fa tena mijale o ampela manambalio naho fa ty vali’e ro magnente sare vetaveta. Ty iloza’e aza, naho naeta’e ze raha zay sady fa am-bola’e ndra aman-tao’e ty nanoa’e aze, le va’e tsy hatoky aze sasa i ampelay. Hoe ze ampela raike manambaly zay tie: “Tsy haiko sasa tie ia maregne ty lahilahy valieko toio. Ke ndra mbe misy raha hafa aeta’e amako avao ka?”

Misy amo o lahilahy manambalio magnente sare maloto. Ty lahatsoratse toy areke le nomanegne hoahy ty ampela valy iareo. a Misy toro lalagne ara-baiboly tena hampahery aze hodinehegne atoa sady hagnomey toky aze fa tena manohagne aze ty Jehovah. Hagnampe aze ka io mba hilamin-tsaigne naho hifandrambe soa amy i Jehovah avao. b

INO TY AZO I AMPELA TSY MANAN-TSINỲ ATAO?

Maregne fa tsy afake mifehe ze raha iaby atao ty vali’o rehe, faie misy raha azo’o atao mba hahavy azo tsy le ho ore loatse naho hilamin-tsaigne avao. Mareho ohatse retoa:

Ko magnomey tsiny ty vatao. Va’e hieretseretse ty ampela raike manambaly tie ty hadisoa’e avao ty mahavy i vali’e hagnente sare vetaveta. Mahatsapa ty Alice c tie tsy ampela soa reke. Hoe reke: ‘Nagnino koahe ro ndra ampela hafa ka ro kirofe i valiko fa tsy iraho?’ Magnomey tsiny ty vata’e ty ampela ila’e, le mieretseretse tie ty raha ataoe avao ty vao mainke magnindra i olagney. Hoe ty Danielle: “Ty raha ataon-tegna avao varagne ty vao mainke manimba ty fanambalia’ay satria tegna lava lagìgne avao amo o fagnentea’e sare vetavetao.”

Naho izay ka ty tsapa’o, le matokia fa tsy hanao azo ho tompon’andraikitse amy ty raha atao i vali’o ty Jehovah. Hoe ty Jakoba 1:14: “Tsapaegne ty tsikiraidraike naho fa voatary ty fagniria’e sady magneke ho rese’e.” (Rom. 14:12; Fil. 2:12) Ko magnamelo-tegna. Tsiarovo fa sarobily amy i Jehovah ty tsy fivaliha’o.​—2 Tan. 16:9.

Ty fagnentea i vali’o sare vetaveta, le tsy midika tie ampela raty rehe ndra tsy manintogne. Hagnampe azo ka ty fahatakaragne izay. Rehafe o ndaty manam-pahaiagneo tie mahavy ty ndaty raike te hila ndaty ty fagnenteagne sare vetaveta.

Ko minekoneko tsy misy fara’e. Nirehake ty Catherine tie, noho i vali’e magnente sare vetaveta, le tsy mete afake an-tsai’e ao ze raha zay. Hoe ka ty Frances: “Le fa minekoneko avao raho naho fa tsy treako ty nomba i valiko. Mivali-doha avao raho amy i androy.” Rehafe ty ampela ila’e manambaly ka tie mahatsapa ho megnatse iareo naho fa miarake amo o mpiara-manompo va’e mahay ty raha atao i vali’eo. Ty hafa mahatsapa ho irerike satria mieretseretse iareo tie tsy misy mahatakatse ty raha iaigna’e.

Fihetseham-po ara-dalàna iaby reo. Faie naho izay avao ty lava eretserete’o, le vao mainke hindra ty finekoneko’o. Mikezaha hifantoke amy ty fifandrambesa’o amy i Jehovah. Hagnomey hery azo ty fanoa’o izay.​—Sal. 62:2; Efes. 6:10.

Va’e hagnampe azo ka ty famakiagne naho ty fisaintsaignagne ty tantara ze ampela ninekoneko, faie nangatake fagnampeagne tamy i Jehovah tamy ty alala ty vavake. Maregne fa tsy hafaha’e i olagney faie afake ampea’e rehe mba hilamin-tsaigne. I Hana zao ohatse, “le vata’e nalahelo” noho ty raha nanjò aze. Faie tafara ireke “nivavake ela tagnatreha i Jehovah eoy”, le nanjare nilamin-tsaigne reke, ndra tie tsy hai’e aza tie ino ty raha hiseho magnarake.​—1 Sam. 1:10, 12, 18; 2 Kor. 1:3, 4.

Va’e ilae’areo mirovaly ty mipay fagnampeagne amo o androanavi-pagnahio

Mangataha fagnampeagne amy ty androanavi-pagnahy. Afake ty “ho fitsolohagne amy ty tioke naho fitampinagne amy ty oram-bey” iareo. (Isaia 32:2, f.a.p) Va’e ho azo iareo atao ka ty manendre rahavave raike ho ama’o agne mba hisy hitalilia’o ty raha manjò azo naho hampahery azo.​—Ohab. 17:17.

AFAKE MAGNAMPE AZE VAO REHE?

Azo’o atao vao ty magnampe i vali’o mba handresea’e i fahazara’e magnente sare vetavetay? Eka, va’e afake magnampe rehe. Rehafe ty Baiboly tie “soa ty roe noho ty raike” naho teagne ty hahavita hamaha olagne ndra handrese o fahavalò. (Mpito. 4:9-12) Trea tie soa ty voka’e naho fa miara-miasa o mpivalio mba handreseagne ty fahazaragne magnente sare vetaveta naho mba hahavy iareo hifampatoky indraike.

Maregne fa mila vognogne ty hanao kezake mafe sady tapa-kevetse ty hampijanogne ty fagnentea’e sare vetaveta ty vali’o. Faie, fa nangatake hery tamy i Jehovah vao reke mba hahavita’e zay sady fa nipay ty fagnampea o androanavi-pagnahio? (2 Kor. 4:7; Jak. 5:14, 15) Fa misy raha atao’e vao mba tsy hahavy aze hagnente sare vetaveta? Asia’e fetra’e vao ohatse ty fampiasae’e varam-bazaha sady manao raha reke mba tsy hahavy aze ho rese ty tsapa hevetse? (Ohab. 27:12) Vognogne hagneke ty fagnampea’o vao reke sady tsy misy raha aeta’e ama’o? Naho izay, le azo’o atao ty magnampe aze.

Amy ty akore? Dineho ty ohatse raike toy. Fa zatse nagnente sare vetaveta ty Ethan, valy i Felicia, tamy tie reke mbe nikede. Naho fa te hagnente sare vetaveta ty Ethan, le atao i Felicia azo antoke tie tsy matahotse reke ty hirehake izay ama’e. Hoe ty Ethan: “Tsy aetako i valiko ze raha tsapako. Magnampe ahy aman-katea reke mba handreseako tsapa hevetse. Agnontenea’e mateteke ka tie manao akore raho, sady ampea’e mba tsy ho tondregne amy Internet eo avao.” Ara-dalàna naho malahelo ty Felicia naho fa te hagnente sare vetaveta ty Ethan. Hoe ty Felicia: “Tsy hampiala aze amy i fahazaran-dratỳ ty habosehako naho ty farare i fokoy. Faie naho fa ifampirehafa’ay i olagney, le manjare afake mirehake ama’e ze raha tsapako raho sady magnampe aze ho tapa-kevetse hiala amy i fahazaragney zay ro magneregne ty fatokisako aze.”

Naho mifampirehake soa hoe izay o mpivalio, le tsy tihoe hiaro i lahilahỳ tsy hagnente sare vetaveta avao zay fa hagnampe ty vali’e ka mba hatoky aze indraike. Tsy izay avao fa naho tsy misalasala mirehake amy i vali’e ty raha irie’e hatao, ty asa anoe’e isan’andro vaho ty toeragne homba’e i lahilahỳ, le ho mora amy i vali’e ty hatoky aze.

Inoa’o vao fa ho vita’o ka ty hagnampe i vali’o manahake izay? Naho izay, nagnino naho iharoa’areo mamaky sady dinehe’areo miarake ty lahatsoratse toy. Ty toko’e hatao’e le tihoe, tsy magnente sare vetaveta sasa sady manao raha mba hahavy azo hatoky aze indraike. Ko boseke ama’e fa ndra aleo ireke ro hahatakatse tie ino ty voka i olagney ama’o. Ty tanjo’o le ty hagnampe aze hiala amy i fahazaran-dratỳ sady hagnenga aze hanao raha hagneregna’e ty fatokisa’o aze. Mila dinehe’areo ndroroe tie ino ty mahavy o ndatio hagnente sare vetaveta sady akore ty handreseagne i fahazaragney. d

Naho tsapa’o tie hampialy anareo mirovaly i fifampirehafagney, nagnino naho mitoka androanavi-pagnahy raike mba hiarake ama’areo eo naho fa hifampirehake i olagney nareo, le ireke hey ty hampitarihegne i rehakey? Tsiarovo tie ndra tie afara ty nandresea i vali’o i fahazaragne magnente sare vetavetay aza, le va’e ho elaela rehe vaho izay hatoky aze indraike. Faie ko kivy. Ty raha hagnasoa ty fifandrambesa’areo ro paliao ndra tie kede avao aza. Matokia fa naho fa ela ty ela sady manam-paharetagne nareo, le izay ty hahamafe oregne indraike ty fanambalia’areo.​—Mpito. 7:8; 1 Kor. 13:4.

AKORE NAHO MBE RESE INDRAIKE REKE?

Akore naho mbe nagnente sare vetaveta ty vali’o tafara ty nialà’e i fahazaragney? Midika vao zay tie tsy nibebake reke sady tsy misy azo tamaegne sasa? Tsy voatere. Naho ohatse fa andevoze izay ty vali’o, le va’e hila hialy mafe amy io reke amparake ty hiaigna’e. Ndra tie tao’e maro afara ty nijanogna’e aza, le va’e mbe hagnente indraike reke. Mba tsy hisehoa izay, le mila manao raha reke mba hisorohagne aze. Mila mikezake reke mba tsy hiova hevetse ndra tie hoe fa resy zay aza i olagney. (Ohab. 28:14; Mat. 5:29; 1 Kor. 10:12) Mila magnavao ty “toe-tsai’e” naho mianatse “halaigne” ty raty reke. Agnisa izay ty fagnenteagne sare vetaveta naho ty fahalotoagne hafa. Ohatse, ty fitsapatsapagne ty maha lahilahy ndra ty maha ampela mba ahazoagne fahafinaretagne. (Efes. 4:23; Sal. 97:10; Rom. 12:9) Vognogne hanao ze kezake zay vao reke? Naho izay, le ho vita’e tanterake ty hiala amy i fahazaragney. e

Ty fifandrambesa’o amy i Jehovah ro ifantoho

Faie akore indraike naho tena tsy mba manam-pagniriagne handrese i olagney ty vali’o? Ara-dalàna naho diso tamà, malahelo, boseke naho mahatsapa ho nivaliha ty vali’o rehe. Ankigno amy i Jehovah i olagney fa izay ty hagnampe azo hilamin-tsaigne. (1 Pet. 5:7) Mikezaha avao hifandrambe soa ama’e, le mianara, mivavaha vaho manokàna fotoagne hisaintsaignagne. Mahazo matoky rehe fa tena hiharine azo reke naho manao izay rehe. Rehafe ty Isaia 57:15 tie ‘agnila ze ndaty torotoro fo naho ze miambane reke’ mba hagnampeagne iareo ho falefale. Anò ze azo’o atao mba hampisehoa’o tie tena Kristiana rehe. Mangataha fagnampeagne amy ty androanavi-pagnahy. Le matokia fa va’e hiova avao ty vali’o indraike andro agne.​—Rom. 2:4; 2 Pet. 3:9.

a Maregne fa o lahilahy magnente sare malotò ty horehafegne amy ty lahatsoratse toy, faie handrambesa ty lahilahy soa ka ty ankamaroa ty toro lalagne hotreantika atoa naho ohatse i ampelay indraike ro nagnente sare maloto.

b Tsy anto’e ara-baiboly toko’e hisarahagne ty fagnenteagne sare vetaveta.​—Mat. 19:9.

c Novagne ty agnaragne ila’e ato.

d Misy fagnazavagne afake magnampe anareo ty amy jw.org ao, naho amo o boke aman-gazetentikagneo. Henteo amy jw.org ao ohatse tihoe “Mahavita Mampikorontagne o Fanambaliagneo ty Fagnenteagne Sare Vetaveta” (angilé) naho tihoe “Ho Vitanao ny Hanohitra Fakam-panahy” amy Ny Tilikambo Fiambenana Aprily 2014 p. 10-12. Henteo ka tihoe “Tsy Mampagnino vao ty Magnente Sare Vetaveta?” amy Ny Tilikambo Fiambenana Aogositra 2013 p. 3-7.

e Tena magnandevo ty fagnenteagne sare vetaveta. Misy mpivaly ila’e areke manapa-kevetse ty handeha amy dokotera agne ankoatse tihoe mipay fagnampeagne amo o androanavi-pagnahio.