Hagnente ty agnate’ao

Todd Aki/Moment Open via Getty Images

NISY NAMOROGNE VAO?

Ty Fomba Anivagna o Faio ty Raha Hohane’e

Ty Fomba Anivagna o Faio ty Raha Hohane’e

 Naho fa milagno o Faio, le sokafe’e i vava’ey mba hitsepaha’e ty raha atao tihoe plankton (raha fihane o biby iohoe). Misy rano riake areke mifangaro amy i plankton-y naho fa ireke mitsepake aze. Sivagne’e amy izay iareo le i plankton-y avao ro atele’e fa i rano riakey aria’e amy i esagnesa’ey eo. Mbe mahavita manivagne plankton kidikidy mandikoatse i loadoake amy i fanivagna’ey o Faio. Izao ty nirehafe i Ed Yong mpahay siansa sady mpanao gazete miomba ty fahaiagne anagna o Faio: “Tena tsy mampino ty raha vita o biby iohoe.”

 Dineho zao: Misy raha dime hoe miolake zay ty amy i fanivagna’ey eo. Marantsandrantsagne manahake o fiogo o raha iohoe, sady mifandosotse i raha hoe nife amy i raha manahake o fiogò-oy. Mizarazara amy izay i ranoy naho fa mandalo amy i raha hoe nife’ey eo, le ty ila’e miary ambone’e ao le ty ila’e miary ampagnivoa iareo eo. Le igne amy izay ty manjare mampisy fiodikodigna i ranoy.

 Naho fa misy plankton ndra potepoten-kanegne mipetake amy i fanivagnagney eo, le andese i ranoy mbam-peo’e mbeo, le atele’e. Ndra tie kidikidy mandikoatse i loadoakey aza i plankton-y, le mbe tafilitse am-peo’e agne avao satria indese i fiodikodigna i ranoy tsiela mba hilitse agne. Naho tsy ze fomba fanivagna’e zay le tsy ho niafake nitsepake hanegne fara izay ty kidikidy reke fa ho niary amy i esagnesa’ey eo avao i raha rey, le ho niheo an-driake ao indraike.

 Tsy vita izay, fa ndra tie mitsoriake mafe aza o Faio naho fa milagno ndra ka maro ty plankton voatele’e, le tsy mete sempegne i fanivagna’ey sady afake magnalio ty tegna’e avao ka.

 Te hitsikombe ty fomba fanivagna o Faio o mpikarokeo mba hamboaragne fanivagnagne afake magnalio rano maloto sady magnafake ze potepote-draha plastike mifangaro ama’e.

 Akore ty heve’o: Nisinisy hoaze avao vao ty fahaia o Faio manivagne ty raha hohane’e? Sa nisy namorogne?