NISY NAMOROGNE VAO?
Ty Tagna o Horitao
Mamboatse fitaovagne hoahy o dokotera mpandrasao o enzegniera mpamboatse robot-o, amy izay ho afake hanao fandrasagne soa iareo naho fa kedekede ty riategne amy ty vata i ndaty rasaegney. Nangalake tahake ty tagna o horitao iareo satria mora aforetse i tagna’ey.
Dineho zao: Managne tagnagne valo mora aforetse naho mora ahitsy o horitao sady afake mandrambe raha naho mitagne raha vaho mampikititse mafe o tagna’e reo ndra tie amy ty toeragne fara izay ty maifitse aza. Azo’e ahodigne amy ze iteava’e aze i tagna’ey sady azo’e henjagnegne ze tapa’e tea’e henjagnegne ama’e.
Trea o mpikarokeo tie tena soa naho misy robot managne tagnagne malemeleme sady mora miforetse mitovy amy izay mba hampiasae o dokoterao naho fa mandrasa. Amy izay ho kedekede avao ty riatse amy ty vata i ndatỳ naho fa rasaegne reke. Va’e hahavita fandrasagne lahibey ka aza reke ndra tie tena sarotse aza i fandrasagney.
Henteo fa tena mora aforetse naho mora ahitsy ty tagna o horitao
Fa nagnamboatse robot manahake o tagnagneo hoe izay o mpikarokeo, sady ampiasaegne o tagnagne iohoe mba hanoagne fandrasagne tsy tena ie. Mirefe 13,5 santimetatse i rahay. Afake magnongake naho mitagne taova malemeleme ty tapa’e amy i rahay faie tsy manimba i taovay. Ty tapa’e hafa ama’e ty tena manao i fandrasagney. Hoe ty Pr. Tommaso Ranzani, agnisa ty ekipa namboatse i fitaovagney: “Mino zahay tie vaho fanomboha’e avao zao, fa mbe hahavita fitaovagne vaovao naho tena soa sady mahavita raha maro tikagne afarafara agne.”
Akore ty heve’o? Vokatse ty evolisiona vao ty tagna o horitao sa nisy namorogne?