Svetopisemska kronologija razkriva, da je bilo v nebesih leta 1914 ustanovljeno Božje kraljestvo. To pokaže prerokba, ki je zapisana v 4. poglavju svetopisemske knjige Daniel.

 O čem govori prerokba. Bog je kralju Nebukadnezarju dal preroške sanje o velikanskem drevesu, ki je bilo posekano. Štor tega drevesa ni pognal, dokler ni preteklo »sedem časov«. (Daniel 4:1, 10–16)

 Prva izpolnitev prerokbe. Velikansko drevo predstavlja kralja Nebukadnezarja. (Daniel 4:20–22) Ta je bil v figurativnem smislu »posekan«, ko je za sedem let izgubil razumnost in vladarstvo. (Daniel 4:25) Ko je Bog Nebukadnezarju povrnil razumnost, je ta zopet zasedel svoj prestol in priznal Božjo oblast. (Daniel 4:34–36)

 Dokaz, da ima prerokba večjo izpolnitev. Namen te prerokbe je bil, »da bi živeči vedeli, da je ta, ki je Najvišji, vladar človeškega kraljestva in da ga daje, komur hoče, in nadenj postavlja celo najnižjega izmed ljudi«. (Daniel 4:17) Ali je Bog hotel za takšnega vladarja postaviti ponosnega Nebukadnezarja? Ne. Bog mu je enkrat prej dal preroške sanje, v katerih je pokazal, da ne on ne kateri koli drug politični vladar ne bo dobil te vloge. Namesto tega je Bog sam »ustanovil kraljestvo, ki ne bo nikoli pokončano«. (Daniel 2:31–44)

 Bog je že prej ustanovil kraljestvo, ki je na zemlji predstavljalo njegovo oblast – starodavni Izrael. Bog je dopustil uničenje tega kraljestva, saj so vladarji postali nezvesti, vendar je napovedal, da bo kraljevsko oblast dal »tistemu, ki ima pravico do nje«. (Ezekiel 21:25–27) Sveto pismo razkriva, da je Jezus Kristus tisti, ki ima zakonito pravico do te oblasti za večne čase. (Luka 1:30–33) V nasprotju z Nebukadnezarjem je Jezus »ponižnega srca«. (Matej 11:29)

 Kaj predstavlja drevo iz 4. poglavja Danielove knjige? Včasih drevesa v Svetem pismu predstavljajo vlade. (Ezekiel 17:22–24; 31:2–5) V večji izpolnitvi 4. poglavja Danielove knjige velikansko drevo predstavlja Božjo vlado.

 Kaj pomeni to, da je bilo drevo posekano? Tako kot je posek drevesa v prvi izpolnitvi pomenil prekinitev Nebukadnezarjevega vladanja, tudi v večji izpolnitvi pomeni prekinitev vladanja – Božjega vladanja na zemlji. To se je zgodilo, ko je Nebukadnezar uničil Jeruzalem, kjer so izraelski kralji sedeli na »Jehovovem prestolu« kot Božji predstavniki. (1. kroniška 29:23)

 Kaj pomeni »sedem časov«? »Sedem časov« predstavlja obdobje, v katerem je Bog ljudem oziroma narodom dopustil, da vladajo nad zemljo, ne da bi vmes posegal s svojo vladavino. »Sedem časov« se je pričelo oktobra 607 pr. n. št., ko so glede na svetopisemsko kronologijo Babilonci uničili Jeruzalem. a (2. kraljev 25:1, 8–10)

 Kako dolgo traja »sedem časov«? Ne more trajati le sedem let, kot je to bilo pri Nebukadnezarju. Jezus je nakazal odgovor, ko je rekel: »Jeruzalem [simbol Božjega vladanja] pa bodo teptali narodi, dokler se ne bodo dopolnili za to določeni časi narodov.« (Luka 21:24) »Določeni časi narodov«, obdobje, med katerim je Bog dovolil, da so njegovo vladanje »teptali narodi«, so isto kot »sedem časov« iz 4. poglavja Danielove knjige. To pomeni, da je »sedem časov« še vedno trajalo, ko je bil Jezus na zemlji.

 Sveto pismo nam pomaga določiti dolžino teh preroških »sedem časov«. V njem piše, da so trije »časi« in pol enaki 1260 dnem, torej je »sedem časov« dvakrat toliko – 2520 dni. (Razodetje 12:6, 14) Z upoštevanjem preroškega pravila, da naj upoštevamo »dan za leto«, pridemo do sklepa, da 2520 dni pomeni 2520 let. Torej naj bi se »sedem časov« ali 2520 let končalo oktobra 1914. (4. Mojzesova 14:34; Ezekiel 4:6)