Preskoči na vsebino

POMOČ ZA DRUŽINE

Kako lahko otroku pomagate spoprijeti se z neuspehom?

Kako lahko otroku pomagate spoprijeti se z neuspehom?

 Vaš otrok bo prej ali slej doživel kakšen neuspeh ali razočaranje. Kako mu lahko pomagate, da si opomore?

 Kaj bi morali vedeti?

 Neuspeh je del življenja. Sveto pismo pravi, da se vsi kdaj »spotaknemo ali pademo« oziroma delamo napake. (Jakob 3:2, pdč. op.) To velja tudi za otroke. Vendar ima lahko neuspeh tudi pozitivno stran – otrok tako dobi priložnost, da razvije zdržljivost. Ni nujno, da se otrok s to lastnostjo že rodi, vendar si jo lahko pridobi. »Z možem sva opazila, da je bolje, da se otroci naučijo soočiti z neuspehom, namesto da se pretvarjajo, kot da se ni nič zgodilo,« pravi Laura. »Lahko se naučijo, da vztrajajo, tudi ko ne gre vse po pričakovanjih.«

 Mnogi otroci se slabo spoprijemajo z neuspehom. Nekateri otroci se ne naučijo spoprijeti z neuspehom, ker jih starši ščitijo pred tem, da bi prevzeli kakršno koli odgovornost. Nekateri starši na primer takoj krivijo učitelja, če njihov otrok dobi slabo oceno, oziroma takoj krivijo prijatelja, če se njihov otrok spre z njim.

 Toda kako bi se otroci naučili prevzeti odgovornost za svoje napake, če bi jih starši vedno ščitili pred posledicami?

 Kaj lahko storite?

  •   Svojega otroka poučite o tem, da imajo njegova dejanja posledice.

     V Svetem pismu piše: »Kar namreč človek seje, to bo tudi žel.« (Galačanom 6:7)

     Vsako dejanje ima svoj rezultat. Vsaka škoda nekaj stane. Vsaka napaka ima posledice. Otroci bi morali poznati načelo vzroka in posledice ter čutiti svoj del odgovornosti. Zato ne krivite drugih za otrokove napake in zanje ne iščite izgovorov. Raje pustite, da občuti posledice svojih napak, vendar bodite pri tem razumni in upoštevajte njegovo starost. Otrok bi seveda moral jasno videti povezavo med napačnimi dejanji in njihovimi posledicami.

  •   Pomagajte otroku najti rešitev.

     Svetopisemsko načelo: »Tudi če pravični pade sedemkrat, zopet vstane.« (Pregovori 24:16)

     Neuspeh je lahko boleč, vendar to še ni konec sveta. Pomagajte otroku, da se osredotoči na iskanje rešitve, namesto da bi razmišljal, da je to, kar se mu je zgodilo, krivično. Če na primer vaš sin ne opravi preizkusa znanja, mu pomagajte razumeti, da lahko oceno popravi tako, da se več uči in je odločen, da se naslednjič boljše izkaže. (Pregovori 20:4) Če se vaša hči spre s prijateljico, ji pomagajte ugotoviti, kako lahko prevzame pobudo, da popravi skrhan odnos ne glede na to, kdo nosi glavno krivdo. (Rimljanom 12:18; 2. Timoteju 2:24)

  •   Svojega otroka učite skromnosti.

     Svetopisemsko načelo: »Govorim vsakemu od vas, naj o sebi ne misli več, kot je treba misliti.« (Rimljanom 12:3)

     Če bi govorili otroku, da je v nečem »najboljši«, to ne bi bilo niti realno niti koristno. Konec koncev, celo otrok, ki blesti v šoli, ne bo vedno dobil odlične ocene, in tisti, ki je v nekem športu zelo dober, ne bo vedno zmagal. Otroci, ki nase gledajo skromno, se dejansko bolje spoprijemajo z neuspehi in razočaranji.

     Sveto pismo pravi, da nas lahko težave okrepijo in nam pomagajo razviti zdržljivost. (Jakob 1:2–4) Čeprav neuspeh prinese razočaranje, lahko torej otroku pomagate, da nanj gleda pravilno.

     To, da otroka učite zdržljivosti, je podobno učenju katere koli spretnosti – zahteva čas in trud. Vendar se bo kasneje, ko bo v najstniških letih, to obrestovalo. »Pri najstnikih, ki znajo dobro reševati težave, je manj verjetno, da se bodo zatekli k hitrim in nevarnim rešitvam, ko bodo v stiski,« piše v knjigi Letting Go With Love and Confidence. »Zanje je bolj verjetno, da bodo v novih in nepričakovanih okoliščinah uspešni.« Zdržljivost jim bo seveda koristila, tudi ko bodo odrasli.

 Predlog: Otroku dajte zgled. Zapomnite si naslednje: s tem, kako se vi spoprijemate z razočaranji, učite otroka, kako naj se spoprijema s svojimi.