Rodil sem se in tudi odraščal v predmestjih Rima, v predelih, kjer je živel reven delavski razred. Življenje je bilo težko. Svoje matere nisem nikoli poznal, z očetom pa si nisva bila v dobrih odnosih. Med odraščanjem sem se dobro seznanil z zakonom ulice.

Pri desetih letih sem začel krasti, pri dvanajstih pa sem prvič pobegnil od doma. Oče je moral večkrat priti pome na policijsko postajo in me odpeljati domov. Bil sem nasilen in jezen na ves svet, zato sem se vedno s kom prepiral. Pri štirinajstih sem odšel od doma. Začel sem uživati droge in živeti na ulici. Ker nisem imel doma, sem vlamljal v avtomobile in v njih ostal do jutranjih ur. Nato pa sem poiskal kako fontano, da sem se lahko umil.

Postal sem zelo spreten tat – obvladal sem marsikaj, vse od kraje torbic do nočnih vlomov v stanovanja in vile. Sčasoma sem si pridobil slab sloves in kmalu me je v svoje vrste povabila razvpita tolpa. Tu sem imel priložnost »napredovati« v bančnega roparja. Zaradi svoje agresivne narave sem kmalu postal spoštovan član tolpe. Nikamor nisem šel brez svojega orožja, še celo med spanjem sem ga imel pod blazino. Nasilje, droga, kraja, prostaško govorjenje in spolna nemorala so postali del mojega življenja. Policija me je nenehno iskala. Kar nekajkrat so me aretirali in večkrat sem prestajal zaporne kazni.

Nekoč, ko sem bil ravno na prostosti, sem se odločil, da bom obiskal eno od svojih tet. Nihče mi ni povedal, da so teta, bratranec in sestrična postali Jehovove priče. Povabili so me, naj z njimi obiščem shod Prič. Iz radovednosti sem se na njihovo vabilo odzval. Ko smo prispeli v kraljestveno  dvorano, sem vztrajal, da bom sedel blizu vhodnih vrat, zato da bi lahko videl vsakogar, ki bi prišel ali odšel. In seveda sem bil oborožen.

Ta shod mi je spremenil življenje. Spomnim se, da se mi je zdelo, kakor da sem prišel na drug planet. Prijazni in nasmejani ljudje so mi izrekali toplo dobrodošlico. Pred očmi še vedno živo vidim njihov prijazni in iskreni pogled. Znašel sem se v svetu, ki je bil več svetlobnih let oddaljen od sveta, v katerem sem živel jaz!

S Pričami sem začel preučevati Sveto pismo. Več ko sem se naučil, bolj mi je bilo jasno, da moram svoje življenje povsem spremeniti. K srcu sem si vzel besede iz Pregovorov 13:20, kjer piše: »Kdor hodi z modrimi, bo postal moder, tistemu, ki se druži z neumnimi, pa se slabo piše.« Jasno mi je bilo, da moram pretrgati stike s tolpo, ki sem ji pripadal. To ni bilo lahko, toda z Jehovovo pomočjo mi je uspelo.

Očistiti pa sem moral tudi svoje telo. Z veliko truda sem nehal kaditi in uživati droge. Ostrigel sem si dolge lase, nehal nositi uhane in opustil prostaško govorjenje. Prvič v življenju sem pričel nadzorovati svoja dejanja.

Nikoli nisem rad bral in se učil, zato je bilo zame preučevanje Svetega pisma kar velik zalogaj. Toda potrudil sem se in postopoma sem vzljubil Jehova. Takrat se je v meni začelo nekaj spreminjati – pričela me je vznemirjati vest. Pogosto so me preplavili občutki, da sem slab človek, zato sem dvomil, da mi bo Jehova odpustil vse slabe stvari, ki sem jih storil. V takšnih trenutkih so me tolažile svetopisemske vrstice, v katerih piše, da je Jehova odpustil Davidu, potem ko je ta resno grešil. (2. Samuelova 11:1–12:13)

Zelo težko mi je bilo tudi iti od hiše do hiše in drugim govoriti o svoji veri. (Matej 28:19, 20) Strah me je bilo, da bom srečal koga, ki sem ga v preteklosti s čim prizadel ali pa mu naredil kaj slabega. Toda sčasoma sem se osvobodil tega strahu. Sedaj mi je v veliko zadovoljstvo, da lahko pomagam ljudem spoznati našega čudovitega nebeškega Očeta, ki tako velikodušno odpušča.

To, da sem spoznal Jehova, mi je rešilo življenje! Skoraj vsi moji nekdanji prijatelji so mrtvi ali v zaporu, jaz pa imam resnično zadovoljno življenje, poleg tega se veselim prihodnosti. Naučil sem se ponižnosti in poslušnosti ter tudi obvladovati svojo nasilno naravo. Zaradi tega imam sedaj boljše odnose z drugimi ljudmi. Z mojo čudovito ženo Carmen imava srečen zakon. V veliko zadovoljstvo nama je, da lahko druge poučujeva o Svetem pismu.

In še nekaj, sedaj se preživljam s poštenim delom – včasih imam opraviti tudi z bankami, toda sedaj jih ne ropam, temveč čistim.