1., 2. a) Kaj je pestilo Elijevo ljudstvo? b) S kakšnim nasprotovanjem se je moral Elija spoprijeti na gori Karmel?

ELIJA se je razgledoval po množici, ki se je s težavo počasi vzpenjala po pobočju gore Karmel. Celo v svitu jutranje zarje se je dobro videlo, da ljudi pestita revščina in hudo pomanjkanje. Suša, dolga tri leta in pol, je na njih pustila svoj pečat.

² Med množico se je petelinilo 450 Baalovih prerokov, polnih ponosa in plamtečega sovraštva do Jehovovega preroka Elija. Čeprav je kraljica Jezabela že usmrtila številne Jehovove služabnike, je ta mož še vedno odločno nasprotoval čaščenju Baala. Samo kako dolgo še? Mogoče so ti duhovniki sklepali, da en sam človek nikakor ne more zmagati proti vsem njim. (1. kra. 18:4, 19, 20) Prišel je še kralj Ahab s svojim kraljevskim vozom. In tudi on ni maral Elija.

3., 4. a) Zakaj je bilo Elija morda nekoliko strah ob svitu pomembnega dne? b) O katerih vprašanjih bomo razpravljali?

³ Pred tem osamelim prerokom je bil dan, kakršnega še ni videl. Medtem ko je Elija opazoval ljudi, se je pripravljal eden najbolj dramatičnih bojev med dobrim in zlim. Kako se je počutil, ko je jutranja zarja naznanjala ta dan? Glede na to, da je bil »človek, ki je čutil kakor mi«, ni bil neobčutljiv za strah. (Beri Jakob 5:17.) Če nič drugega, smo lahko prepričani o tem, da se je Elija, obdan z nevernim ljudstvom, odpadniškim kraljem in morilskimi duhovniki, počutil povsem samega. (1. kra. 18:22)

⁴ Toda kaj je Izraelce pripeljalo do te krize? In kakšno zvezo ima ta pripoved s tabo? Poglejmo Elijev zgled vere in kako praktičen je lahko za nas danes.

5., 6. a) Kakšen boj se je že dolgo bíl v Izraelu? b) S čim je kralj Ahab zelo užalil Jehova?

⁵ Elija je večino svojega življenja nemočno opazoval, kako se je zanemarjalo ter teptalo tisto najboljše, kar sta njegova domovina  in njegovo ljudstvo imela. V Izraelu se je namreč že dolgo bíl boj, vojna med pravo in krivo vero, med čaščenjem Boga Jehova in čaščenjem malikov okoliških narodov. Ta boj se je v Elijevih dneh še posebej zaostril.

⁶ Kralj Ahab je zelo užalil Jehova. Poročil se je namreč z Jezabelo, hčerjo sidonskega kralja. Jezabela je bila odločena, da v izraelski deželi razširi čaščenje Baala in iztrebi čaščenje Jehova. Ahab je hitro podlegel njenemu vplivu. Baalu je zgradil tempelj in oltar ter ljudstvo povedel v čaščenje tega poganskega boga. (1. kra. 16:30–33)

7. a) Zakaj je bilo čaščenje Baala tako žaljivo? b) Zakaj smo lahko prepričani, da si Biblija ne nasprotuje glede tega, kako dolgo je trajala suša v Elijevih dneh? (Omeni misli iz  okvirja.)

⁷ Zakaj je bilo čaščenje Baala tako žaljivo? Ker je zapeljalo Izraelce, tako da so se mnogi odvrnili od pravega Boga. Poleg tega je bila to sprevržena in okrutna vera. Zajemala je prostituiranje moških in žensk v templju, spolne orgije in celo žrtvovanje otrok. Jehova se je odzval tako, da je k Ahabu poslal Elija z nalogo, da kralju napove sušo, ki bo trajala, vse dokler ne bo Božji prerok naznanil njenega konca. (1. kra. 17:1) Več let je minilo, preden je Elija zopet videl Ahaba in mu naročil, naj na gori Karmel zbere ljudstvo in Baalove preroke. *

8. Kaj zgodba o čaščenju Baala pomeni za nas danes?

⁸ Toda kakšnega pomena je ta boj za nas danes? Nekateri bi morda sklepali, da je zgodba o čaščenju Baala nepomembna za današnje dni, saj okrog sebe nikjer ne vidimo templjev in oltarjev, posvečenih Baalu. Toda ta pripoved nima zgolj zgodovinske vrednosti. (Rim. 15:4) Ime »Baal« pomeni »lastnik« oziroma »gospodar«. Jehova je svojemu ljudstvu povedal, da bi si morali za svojega »baala« oziroma moža izbrati njega. * (Iza. 54:5) Mar ni res, da ljudje danes še vedno služijo raznovrstnim gospodarjem, ne pa Vsemogočnemu Bogu? Ljudje si gospodarja izberejo s tem, da svoje življenje posvetijo bodisi denarju, karieri, rekreaciji, spolnim užitkom ali kateremu drugemu od nešteto bogov, ki jih častijo namesto Jehova. (Mat. 6:24; beri Rimljanom 6:16.) V nekem smislu so najmočnejše prvine čaščenja Baala danes še zelo žive.  Razmišljanje o tem staroveškem spopadu med Jehovom in Baalom nam lahko pomaga, da se bomo modro odločili, komu bomo služili.

9. a) Zakaj je bila gora Karmel idealen kraj, da se razkrinka čaščenje Baala? (Glej tudi podčrtno opombo.) b) Kaj je Elija rekel ljudstvu?

⁹ Z vrha gore Karmel se je odpiral veličasten razgled – od doline Kišon, ki se je razprostirala ob vznožju Karmela, do bližnjega Velikega morja (Sredozemskega morja), pa vse do Libanonskega pogorja daleč na severnem obzorju. * Toda ob sončnem vzhodu tega odločilnega dne je prizor žalosten. Nad nekoč rodovitno  deželo, ki jo je Jehova dal Abrahamovim otrokom, je legala senca smrti. Neizprosno žgoče sonce jo je izsušilo, neumnost Božjega ljudstva jo je uničila! Ko so se ljudje zbrali, je pristopil Elija in jim rekel: »Kako dolgo boste omahovali na dve strani? Če je Jehova pravi Bog, pojdite za njim, če pa je to Baal, pojdite za njim.« (1. kra. 18:21)

10. Kako so ljudje v Elijevem času »omahovali na dve strani« in katero temeljno resnico so pozabili?

¹⁰ Kaj je Elija hotel povedati z izrazom »omahovali na dve strani«? Ti ljudje se niso zavedali, da morajo izbrati bodisi čaščenje Jehova bodisi čaščenje Baala. Mislili so, da imajo lahko eno in drugo – da lahko s svojimi nagnusnimi obredi pomirijo Baala in še vedno prosijo Boga Jehova, da jim pomaga. Morda so mislili, da bo Baal blagoslovil njihova polja in črede, medtem ko jih bo Jehova nad vojskami varoval v bitkah. (1. Sam. 17:45) Pozabili so temeljno resnico – resnico, ki je mnogi danes še vedno ne dojamejo. Jehova sprejema samo čaščenje, ki je brez primesi čaščenja drugih bogov. On zahteva, da smo vdani izključno njemu, in tega je tudi vreden. Če bi bilo v naše čaščenje vpleteno čaščenje katerega drugega boga, bi to bilo v njegovih očeh nesprejemljivo, celo žaljivo! (Beri 2. Mojzesova 20:5.)

11. Kako nam lahko po tvojem mnenju Elijev govor na gori Karmel pomaga pretehtati, čemu dajemo prednost v življenju in kako častimo Boga?

¹¹ Torej so takratni Izraelci »omahovali« tako kakor človek, ki skuša hkrati hoditi po dveh poteh. Danes številni ljudje delajo podobno napako, ko dopustijo, da se drugi »baali« vtihotapijo v njihovo življenje in potisnejo na stran čaščenje Boga. Elijev jasni in odločni poziv Judom, naj nehajo omahovati, nam lahko pomaga pretehtati, čemu dajemo prednost v življenju in kako častimo Boga.

12., 13. a) Kateri preizkus je predlagal Elija? b) Kako lahko pokažemo, da zaupamo Jehovu, tako kot mu je Elija?

¹² Elija je nato predlagal preizkus. Bil je čisto preprost. Baalovi duhovniki naj postavijo oltar in nanj položijo žrtev, nato naj svojega boga v molitvi prosijo, da zaneti ogenj. Enako bo naredil tudi sam. Rekel je: »Bog, ki bo odgovoril z ognjem, je pravi Bog.« Elija je dobro vedel, kdo je pravi Bog. Njegova vera je bila tako močna, da je brez obotavljanja svojim nasprotnikom dal prednost. Baalovim prerokom je pustil, da so bili prvi. Za  žrtvovanje so izbrali bika in začeli klicati svojega boga. * (1. kra. 18:24, 25)

¹³ Danes ne živimo v dobi čudežev. Toda Jehova se ni spremenil. Lahko mu zaupamo tako zelo, kot mu je Elija. Ko se na primer drugi ne strinjajo s tem, kar uči Biblija, jim lahko brez strahu damo prednost, da povedo svoje. Kakor Elija lahko pričakujemo, da bo pravi Bog rešil zadevo. To storimo tako, da se ne opiramo nase, ampak na njegovo navdihnjeno Besedo, ki je namenjena »popravljanju« zmotnih prepričanj. (2. Tim. 3:16)

14. Kako se je Elija posmehoval Baalovim prerokom in zakaj?

¹⁴ Baalovi preroki so pripravili žrtev in klicali svojega boga. »O Baal, usliši nas!« so vpili znova in znova. Med tem so minevale minute, nato ure. »Toda ni bilo ne glasu ne odgovora,« pravi Biblija. Opoldan se jim je Elija pričel posmehovati s sarkastičnimi besedami, češ da je Baal gotovo prezaposlen, da bi jim odgovoril, ali da je šel na stranišče oziroma da spi in bi ga bilo treba prebuditi. »Kličite na ves glas,« je prigovarjal tem šarlatanom. Ni dvoma, Elija je imel čaščenje Baala za absurdno sleparijo in je hotel, da Božje ljudstvo uvidi, da gre res za prevaro. (1. kra. 18:26, 27)

15. Kako primer z Baalovimi duhovniki kaže, da je za gospodarja nespametno izbrati kogar koli drugega razen Jehova?

¹⁵ Po tem, ko je nehal govoriti, so Baalovi duhovniki še bolj podivjali, tako da so začeli »klicati na ves glas ter si delati zareze v telo z bodali in sulicami, kakor je bila njihova navada, da je po njih tekla kri«. Vse zaman! »Ni bilo ne glasu, ne odgovora, ne znamenja, da jih kdo posluša.« (1. kra. 18:28, 29) Tako je, Baal sploh ni obstajal. Satan si ga je izmislil, da bi ljudi zvabil stran od Jehova. Dejstvo je, če si za gospodarja izberemo koga drugega, in ne Jehova, doživimo razočaranje, celo sramoto. (Beri Psalm 25:3; 115:4–8.)

16. a) Na kaj je Elija mnoge spomnil s tem, da je popravil Jehovov oltar na gori Karmel? b) Kako je Elija pokazal, da zaupa svojemu Bogu?

¹⁶ Pozno popoldan je bil na vrsti Elija, da daruje žrtev. Popravil je Jehovov oltar, ki so ga prav gotovo podrli sovražniki  čistega čaščenja. Uporabil je 12 kamnov, s čimer je morda mnoge iz desetrodovnega izraelskega naroda spomnil, da jih Postava, dana vsem 12 rodovom, še vedno zavezuje. Nato je na oltar položil žrtev in vse skupaj zalil z vodo, ki jo je morda dobil iz bližnjega Sredozemskega morja. Okoli oltarja je dal celo izkopati jarek in ga napolnil z vodo. Tako kakor je prej dal Baalovim prerokom najugodnejše možnosti za uspeh, je zdaj dal Jehovu najmanj ugodne možnosti – tako zelo je namreč zaupal svojemu Bogu. (1. kra. 18:30–35)

17. Kako je Elija v molitvi pokazal, čemu daje prednost, in kako lahko v svojih molitvah posnemamo njegov zgled?

¹⁷ Ko je bilo vse nared, je Elija izrekel molitev. Zgovorna in preprosta molitev je jasno pokazala, čemu je dajal prednost. Prvo in najpomembnejše mu je bilo, da vsi vedo, da »Bog v Izraelu« ni Baal, ampak Jehova. Kot drugo je hotel, da vsi vedo, da je on le Jehovov služabnik, zato vsa slava in vse zasluge pripadajo Bogu. Nenazadnje je pokazal, da mu je še vedno mar za rojake, saj si je močno želel, da Jehova obrne »njihovo srce k sebi«. (1. kra. 18:36, 37) Kljub vsej bedi, ki jo je povzročila njihova nevera, jih je Elija še vedno imel rad. Ali lahko v svojih molitvah pokažemo podobno ponižnost, skrb za posvetitev Božjega imena in sočutje do drugih, ki potrebujejo pomoč?

18., 19. a) Kako je Jehova odgovoril na Elijevo molitev? b) Kaj je Elija naročil ljudstvu in zakaj Baalovi duhovniki niso bili vredni usmiljenja?

¹⁸ Preden je Elija molil, se je zbrana množica mogoče spraševala, ali se bo tudi Jehova izkazal za prazno izmišljotino kakor Baal. Toda po molitvi se množica ni imela česa spraševati. Poročilo pravi: »Tedaj je švignil ogenj od Jehova in pogoltnil žgalno daritev, drva, kamne in prah ter popil vodo v jarku.« (1. kra. 18:38) Kako spektakularen odgovor! In kako se je ljudstvo odzvalo?

¹⁹ »Jehova je pravi Bog! Jehova je pravi Bog!« so vzklikali, in to prav vsi. (1. kra. 18:39) Naposled so le uvideli resnico. Toda vere s tem še niso pokazali. Iskreno rečeno, če človek prizna, da je Jehova pravi Bog, potem ko je videl, da je kot odgovor na molitev z neba švignil ogenj, s tem ne pokaže kdo ve kakšne vere. Zato je Elija od Izraelcev zahteval več. Naročil jim je, naj  naredijo, kar bi morali narediti že dolgo tega – ubogati Jehovovo postavo. V Božji postavi je pisalo, da je treba lažne preroke in malikovalce usmrtiti. (5. Mojz. 13:5–9) Ti Baalovi duhovniki so bili zagrizeni sovražniki Boga Jehova in so namenoma ravnali v nasprotju z njegovimi nameni. Ali so bili vredni usmiljenja? No, kakšno usmiljenje so naklonili vsem tistim nedolžnim otrokom, katere so žive sežgali kot žrtev Baalu? (Beri Pregovori 21:13; Jer. 19:5.) Ti možje niso bili vredni niti najmanjšega usmiljenja! Zato je Elija ukazal, naj jih usmrtijo, in to se je tudi zgodilo. (1. kra. 18:40)

20. Zakaj so skrbi sodobnih kritikov glede tega, da je Elija usmrtil Baalove duhovnike, neutemeljene?

²⁰ Sodobni kritiki morda obsojajo sklepno dejanje tega preizkusa na gori Karmel. Nekatere ljudi mogoče skrbi, da bi verski skrajneži s tem utegnili opravičevati nasilna dejanja, storjena iz verske nestrpnosti. In žal je danes veliko nasilnih verskih fanatikov. Toda Elija ni bil fanatik. To pravično usmrtitev je izvršil z Jehovovim pooblastilom. Poleg tega se pravi kristjani zavedajo, da ne morejo posnemati Elija v tem, da bi z mečem zatirali hudobne. Upoštevajo besede Jezusa Kristusa, ki veljajo za vse njegove učence in jih je izrekel Petru: »Spravi svoj meč na njegovo mesto. Vsi namreč, ki za meč primejo, bodo z mečem tudi pokončani.« (Mat. 26:52) Jehova bo v prihodnosti za izvršitev pravice uporabil svojega Sina.

21. Zakaj je dobro, da vsi pravi kristjani posnemajo Elijev zgled?

²¹ Dolžnost pravih kristjanov je, da živimo po veri. (Jan. 3:16) To lahko med drugim naredimo tako, da posnemamo zveste može, kakršen je bil Elija. On je častil izključno Jehova in druge spodbujal, naj ravnajo enako. Religijo, s katero je Satan zvabljal ljudi stran od Jehova, je pogumno razkrinkal kot prevaro. Pri reševanju težav se ni opiral na svoje sposobnosti in modrost, temveč na Jehova. Elija se je postavil v bran čistemu čaščenju. Da bi le vsak od nas posnemal njegovo vero!