•  Na podlagi česa se Jehovove priče odločijo, ali je določen praznik sprejemljiv Bogu?

•  Ali imajo Jehovove priče, čeprav ne praznujejo določenih praznikov, rade svoje sorodnike?

•  Ali Jehovove priče drugim prepovedujejo praznovati določene praznike?

 Jehovove priče pri odločitvah, ali naj bi praznovale določen praznik, vodi Sveto pismo. Nekateri prazniki in praznovanja so v jasnem nasprotju z osnovnimi svetopisemskimi resnicami. Pri takšnih praznikih Jehovove priče ne sodelujemo. Glede drugih praznikov pa se mora vsak, ki je Jehovova priča, sam odločiti, ali ga bo praznoval. Pri tem naj bi si prizadeval, »da bi imel čisto vest in se ne bi pregrešil ne proti Bogu ne proti ljudem«. (Apostolska dela 24:16)

 V nadaljevanju je nekaj vprašanj, ki si jih Jehovove priče postavimo, ko se odločamo, ali bomo praznovale določen praznik. a

•   Ali praznik temelji na nesvetopisemskem nauku?

   Svetopisemsko načelo: »‚Odidite izmed njih in se ločite,‘ pravi Jehova, ‚in nečistega se več ne dotikajte.‘« (2. Korinčanom 6:15–17)

   Jehovove priče se želimo povsem ločiti od naukov, ki so v duhovnem pogledu nečisti oziroma v nasprotju s Svetim pismom, zato ne praznujemo praznikov, ki imajo značilnosti, navedene v nadaljevanju.

   Prazniki, ki temeljijo na verovanju v druge bogove ali na čaščenju teh bogov. Jezus je rekel: »Jehova, svojega Boga, časti in samo njemu opravljaj sveto službo.« (Matej 4:10) Jehovove priče upoštevamo to svarilo, zato ne praznujemo božiča, velike noči ali praznika dela, saj ti prazniki ne temeljijo na čaščenju Jehova, ampak drugih bogov. Prav tako ne sodelujemo pri praznikih, naštetih v nadaljevanju.

  •  Kwanzaa. Beseda kwanzaa »izhaja iz svahilijskih besed matunda ya kwanza, kar pomeni ‚prvi sadovi‘. To nakazuje, da ima praznik korenine v prvem zapisanem praznovanju pobiranja pridelkov v afriški zgodovini.« (Encyclopedia of Black Studies) Čeprav nekateri menijo, da kwanzaa ni verski praznik, ga Encyclopedia of African Religion primerja z afriškim praznikom, pri katerem prve sadove »darujejo bogovom in prednikom, da bi se jim zahvalili«. Nato še doda: »Isti duh hvaležnosti za blagoslove življenja, ki jih naklanjajo predniki, je prisoten tudi v afroameriškem prazniku kwanzaa.«

  •  Praznik sredine jeseni. To je »praznik v čast boginji lune«. (Holidays, Festivals, and Celebrations of the World Dictionary) Sem spada obred, pri katerem se »ženske klanjajo pred boginjo, čemur Kitajci rečejo kowtow«. (Religions of the World​—A Comprehensive Encyclopedia of Beliefs and Practices)

  •  Nauruz (Nowruz). »Nekateri najzgodnejših začetkov tega praznika izvirajo iz zoroastrizma. Je eden najsvetejših dnevov v starodavnem zoroastrskem koledarju. [...] Glede na zoroastrsko tradicijo so na dan Nowruz opoldne s praznovanji sprejeli nazaj duha poldneva, znanega kot [Rapithwin], ki ga je med mrzlimi meseci duh zime pregnal v podzemlje.« (Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo)

  •  Shab-e Yalda. To praznovanje zimskega solsticija je glede na knjigo Sufism in the Secret History of Persia »zagotovo povezano s čaščenjem boga Mitra«, boga svetlobe. Prav tako domnevajo, da je praznik povezan s čaščenjem rimskega in grškega boga sonca. b

  •  Zahvalni dan. Podobno kot kwanzaa ima tudi ta praznik korenine v starodavnih praznovanjih pobiranja pridelkov v čast različnim bogovom. Čez čas »je te starodavne ljudske običaje prevzela krščanska cerkev«. (A Great and Godly Adventure​—The Pilgrims and the Myth of the First Thanksgiving)

   Prazniki, ki temeljijo na vraževerju ali verovanju v srečo. Sveto pismo pravi, da tisti, ki pripravljajo »mizo bogu sreče«, zapuščajo Jehova. (Izaija 65:11) Zato Jehovove priče ne praznujemo naslednjih praznikov:

  •  Kres ali Ivan Kupala. »Glede na splošno razširjeno mnenje naj bi na dan [Ivana Kupale] narava sprostila svojo čarobno moč, ki jo lahko dobijo tisti, ki so pogumni in imajo srečo.« (The A to Z of Belarus) Prvotno je bil ta dogodek poganski praznik v čast poletnemu solsticiju. Vendar v Encyclopedii of Contemporary Russian Culture piše, da se je »za tem, ko so pogani sprejeli krščanstvo, ta praznik združil s cerkvenim praznikom, in sicer z [dnevom ‚svetega‘ Janeza Krstnika]«.

  •  Lunarno novo leto (kitajsko novo leto oziroma korejsko novo leto). »Posamezniki še posebej v tem času leta svoji družini, prijateljem in sorodnikom zagotovijo srečo, počastijo bogove in duhove ter si zaželijo srečo v prihajajočem letu.« (Mooncakes and Hungry Ghosts​—Festivals of China) Podobno tudi h korejskemu novemu letu »spadajo čaščenje prednikov, obredi za odganjanje hudobnih duhov, obredi za zagotovitev sreče v novem letu in napovedi [vedeževanja] glede tega, kaj bo prineslo novo leto«. (Encyclopedia of New Year’s Holidays Worldwide)

   Prazniki, ki temeljijo na zamisli, da je duša neumrljiva. Sveto pismo jasno pokaže, da duša lahko umre. (Ezekiel 18:4) Zato Jehovove priče ne praznujemo praznikov, naštetih v nadaljevanju, ki temeljijo na verovanju, da je duša neumrljiva:

  •  Dan vernih duš. Glede na New Catholic Encyclopedio se ljudje na ta dan »spominjajo vseh vernih, ki so umrli. V srednjem veku je bilo razširjeno verovanje, da se lahko duše, ki so v vicah, na ta dan prikažejo ljudem, ki so v času njihovega življenja z njimi grdo ravnali, in to kot duhovi, čarovnice, krastače itd.«

  •  Kitajski praznik čiščenja grobov (qingming) in praznik lačnih duhov. To sta praznika v čast prednikom. Med praznikom qingming ljudje »zažigajo hrano, pijačo in bankovce, da mrtvi ne bi bili lačni, žejni ali brez denarja«. Poleg tega »[ljudje verjamejo], da je v mesecu lačnih duhov, še posebej na večer ob polni luni, najboljša povezava med mrtvimi in živimi, zato je pomembno pomiriti mrtve in počastiti prednike«. (Celebrating Life Customs Around the World​—From Baby Showers to Funerals)

  •  Chuseok. V knjigi The Korean Tradition of Religion, Society, and Ethics piše, da k temu prazniku spada žrtvovanje »hrane in vina dušam umrlih«. Iz tega žrtvovanja je razvidno »verovanje, da duša po smrti telesa še naprej živi«.

   Prazniki, povezani z okultizmom. V Svetem pismu piše: »[Vsak], ki bi vedeževal, se ukvarjal z magijo, prerokoval iz znamenj, čaral, ki bi druge uročeval, se obračal na spiritistične medije, se ukvarjal z napovedovanjem dogodkov ali pa povpraševal mrtve [...], se Jehovu gnusi.« (5. Mojzesova 18:10–12) Jehovove priče se želimo na daleč ogibati vsakršnega okultizma – tudi astrologije (oblika vedeževanja) – zato ne praznujemo noči čarovnic in naslednjih praznikov:

  •  Singalsko in tamilsko novo leto. »K tradicionalnim obredom, povezanim s tem dogodkom, [...] spada izvajanje določenih dejavnosti ob času, ki ga z astrologijo določijo, da prinese srečo.« (Encyclopedia of Sri Lanka)

  •  Songkran. Ime tega azijskega praznika »izhaja iz sanskrtske besede [...], ki pomeni ‚premik‘ oziroma ‚sprememba‘. [Praznik] označuje to, da se sonce premakne v zodiakovo ozvezdje Ovna.« (Food, Feasts, and Faith​—An Encyclopedia of Food Culture in World Religions)

   Praznovanja, povezana s čaščenjem pod Mojzesovo postavo, ki je prenehala veljati z Jezusovo žrtvijo. Sveto pismo pravi: »Kristus je namreč konec Postave.« (Rimljanom 10:4) Kristjanom še vedno koristijo načela iz Mojzesove postave, ki je bila dana starodavnim Izraelcem. Vendar ne praznujemo praznikov, ki so bili del Postave, še posebej tistih, ki nakazujejo na Mesija, za katerega kristjani verjamemo, da je že prišel. V Svetem pismu piše: »Vse to je namreč senca prihodnjih stvari, resničnost pa pripada Kristusu.« (Kološanom 2:17) Glede na omenjeno in glede na to, da so nekateri prazniki v nasprotju s Svetim pismom, Jehovove priče ne praznujemo naslednjih praznikov:

  •  Hanuka. Ob tem prazniku se spominjajo ponovne posvetitve judovskega templja v Jeruzalemu. Vendar Sveto pismo pravi, da je Jezus postal veliki duhovnik »večjega in popolnejšega šotora [oziroma templja], ki ni narejen z rokami, ki torej ni od tega stvarstva«. (Hebrejcem 9:11) Kristjanom je ta duhovni tempelj nadomestil dobesedni tempelj v Jeruzalemu.

  •  Roš hašana. To je prvi dan judovskega leta. V starodavnih časih so na ta praznik Bogu darovali posebne žrtve. (4. Mojzesova 29:1–6) Vendar je Jezus Kristus kot Mesija »ukinil žrtev in daritev«, zato so takšne žrtve v Božjih očeh neveljavne. (Daniel 9:26, 27)

•   Ali praznik spodbuja k medverskemu povezovanju?

   Svetopisemsko načelo: »Kaj imata skupnega vernik in nevernik? In v kakšnem soglasju je Božji tempelj z maliki?« (2. Korinčanom 6:15–17)

   Jehovove priče si prizadevamo živeti v miru s svojimi sosedi in spoštujemo pravico vsakega posameznika, da se sam odloči, kaj bo veroval. Kljub temu se ogibamo praznikov, ki spodbujajo k medverskemu povezovanju.

   Prazniki, ki so v čast neki verski osebnosti ali dogodku in spodbujajo enotno čaščenje med ljudmi različnih veroizpovedi. Bog je svojemu starodavnemu ljudstvu, ko ga je pripeljal v novo deželo, kjer so ljudje častili druge bogove, naročil: »Ne skleni zaveze z njimi ali njihovimi bogovi. [...] Če bi služil njihovim bogovom, bi ti to bilo v zanko.« (2. Mojzesova 23:32, 33) Zato Jehovove priče ne sodelujemo pri naslednjih praznikih:

  •  Praznik luči (loi krathong). Med tem tajskim praznikom »ljudje iz listov naredijo posodice in vanje dajo sveče ali kadilne palčke, nato pa jih spustijo v vodo. Pravijo, da te ladjice s seboj odnesejo nesrečo. Ta praznik pravzaprav poteka v čast svetemu odtisu Budovega stopala.« (Encyclopedia of Buddhism)

  •  Državni dan kesanja. Glede na besede, ki jih je izrekel neki vladni uradnik in so bile zapisane v papuanskem časopisu The National, se tisti, ki sodelujejo pri tem dogodku, »strinjajo s temelji krščanske vere«. Uradnik je še rekel, da je ta dan »vir krščanskih vrednot države«.

  •  Vesak. »To je najsvetejši dan od vseh budističnih svetih dni. Na ta dan se praznuje Budovo rojstvo, razsvetljenje in smrt oziroma doseg nirvane.« (Holidays, Festivals, and Celebrations of the World Dictionary)

   Prazniki, ki temeljijo na verskih običajih, ki jih Sveto pismo ne podpira. Jezus je verskim voditeljem rekel: »Zaradi svojega izročila [ste] razveljavili Božjo besedo.« Povedal jim je tudi, da je njihovo čaščenje prazno, saj so bili »njihovi nauki le človeške zapovedi«. (Matej 15:6, 9) Jehovove priče to svarilo jemljemo resno, zato ne sodelujemo pri številnih verskih dogodkih.

  •  Epifanija (sveti trije kralji, timkat oziroma Los Reyes Magos). Tisti, ki praznujejo ta praznik, se spominjajo bodisi obiska astrologov pri Jezusu bodisi Jezusovega krsta. Ta praznik »je pokristjanjena oblika določenih poganskih praznikov v času pomladi, ki so potekali v čast bogovom tekočih voda, rek in potokov«. (The Christmas Encyclopedia) S tem povezan praznik timkat »je globoko zakoreninjen v tradiciji«. (Encyclopedia of Society and Culture in the Ancient World)

  •  Marijino vnebovzetje. Ta praznik temelji na verovanju, da je Jezusova mati odšla v nebesa s fizičnim telesom. »Tega nauka prvi kristjani niso poznali in se nikjer ne omenja v Svetem pismu.« (Religion and Society​—Encyclopedia of Fundamentalism)

  •  Brezmadežno spočetje device Marije. »Nauk o brezmadežnem spočetju [Marije] ni zapisan v Svetem pismu. [...] Ta nauk si je izmislila cerkev.« (New Catholic Encyclopedia)

  •  Post. V New Catholic Encyclopedii piše, da je bilo to obdobje kesanja in posta osnovano v »četrtem stoletju«, več kot 200 let za tem, ko je bilo Sveto pismo dokončano. Glede prvega dneva posta v tej enciklopediji piše: »Običaj, da se veren posameznik na pepelnično sredo posipa s pepelom, je zelo razširjen od sinode v Beneventu leta 1091.«

  •  Meskel. Pri tem etiopskem prazniku se spominjajo »najdbe pravega križa (križa, na katerem je visel Kristus), tako da zakurijo kresove in plešejo okrog njih«. (Encyclopedia of Society and Culture in the Medieval World) Vendar Jehovove priče pri čaščenju ne uporabljamo križa.

•   Ali praznik poveličuje nekega človeka, organizacijo ali državni simbol?

   Svetopisemsko načelo: »Jehova govori takole: ‚Preklet naj bo mož, ki se zanaša na zemeljskega človeka in se opira na meseno roko, njegovo srce pa se odvrača od Jehova.‘« (Jeremija 17:5)

   Jehovove priče kažemo cenjenje do soljudi in zanje celo molimo, vendar ne sodelujemo pri naslednjih dogodkih ali praznikih:

   Prazniki v čast vladarju ali drugim pomembnim osebam. V Svetem pismu piše: »Zato se umaknite od človeka, ki ima dih v nosnicah! Čemu naj bi ga upoštevali?« (Izaija 2:22) Zato Jehovove priče med drugim ne praznujemo rojstnega dneva kakšnega kralja ali kraljice.

   Prazniki v čast državni zastavi. Jehovove priče ne praznujemo dneva zastave. Zakaj? Zato ker v Svetem pismu piše: »Varujte se malikov!« (1. Janezovo 5:21) Danes nekateri pravijo, da zastava ni malik oziroma predmet čaščenja. Vendar je zgodovinar Carlton Hayes napisal: »Pri nacionalizmu je zastava glavni verski simbol in osrednji predmet čaščenja.«

   Prazniki oziroma praznovanja, ki poveličujejo svetnike. Kaj se je zgodilo, ko se je bogaboječi mož priklonil Petru? Sveto pismo pove: »Peter ga je dvignil in mu rekel: ‚Vstani! Tudi jaz sem človek.‘« (Apostolska dela 10:25, 26) Niti Peter niti drugi apostoli niso dovolili, da bi se jim izkazovala posebna čast ali da bi se jih častilo. Zato Jehovove priče ne sodelujemo pri praznikih v čast posameznikom, ki naj bi bili svetniki. Nekateri od teh praznikov so:

  •  Vsi sveti. »Praznik v čast vsem svetnikom. [...] Izvor tega praznika je neznan.« (New Catholic Encyclopedia)

  •  Praznik Naše Gospe Guadalupske. Ta praznik je v čast »mehiški svetnici zavetnici«, za katero nekateri verjamejo, da je Marija, Jezusova mati. Pravijo, da naj bi se leta 1531 čudežno prikazala nekemu kmetu. (The Greenwood Encyclopedia of Latino Literature)

  •  God. »To je praznik svetnika, po katerem je otrok poimenovan ob krstu ali pri birmi,« piše v knjigi Celebrating Life Customs Around the World​—From Baby Showers to Funerals. V knjigi še piše, da »je ta dan zelo povezan z religijo«.

   Prazniki političnih ali socialnih gibanj. Sveto pismo pravi: »Boljše se je zateči k Jehovu kakor zaupati v zemeljskega človeka.« (Psalm 118:8, 9) Jehovove priče ne želimo dajati vtisa, da za rešitev svetovnih problemov zaupamo ljudem, ne pa Bogu. Zato ne sodelujemo pri praznovanjih dneva mladih ali dneva žena, ki podpirajo politične ali socialne dejavnosti. Iz istega razloga prav tako ne sodelujemo pri dnevu spomina na osvoboditev sužnjev ali pri podobnih praznikih. Za rešitev problemov glede rasizma in neenakopravnosti raje zaupamo Božjemu kraljestvu. (Rimljanom 2:11; 8:21)

•   Ali praznik poveličuje določen narod ali etnično skupino?

   Svetopisemsko načelo: »Bog ni pristranski, temveč [...] mu je v vsakem narodu sprejemljiv tisti, ki se ga boji in ravna pravično.« (Apostolska dela 10:34, 35)

   Čeprav imamo Jehovove priče rade svojo rodno deželo, ne sodelujemo pri praznikih, ki poveličujejo določen narod ali etnično skupino.

   Dogodki v čast vojski. Jezus ni zagovarjal vojn, ampak je svojim sledilcem rekel: »Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo.« (Matej 5:44) Zato Jehovove priče ne praznujemo praznikov v čast vojakom, h katerim spadajo tudi naslednji prazniki:

  •  Dan ANZAC. »ANZAC je kratica za avstralsko-novozelandski korpus kopenske vojske.« »Dan ANZAC se je postopoma razvil v dan spomina na tiste, ki so bili ubiti v vojni.« (Historical Dictionary of Australia)

  •  Dan veteranov (dan spomina ali spominska nedelja). Ti prazniki so v čast »vojnim veteranom in tistim, ki so bili ubiti v državnih vojnah«. (Encyclopædia Britannica)

   Prazniki, povezani z državno zgodovino ali neodvisnostjo. Jezus je glede svojih učencev rekel: »Niso del sveta, kakor tudi jaz nisem del sveta.« (Janez 17:16) Jehovove priče se rade učimo o državni zgodovini, vendar ne sodelujemo pri naslednjih dogodkih:

  •  Dan Avstralije. Ljudje se takrat spominjajo »dneva iz leta 1788, ko so angleški vojaki dvignili svojo zastavo in Avstralijo razglasili za novo angleško kolonijo«. (Worldmark Encyclopedia of Cultures and Daily Life)

  •  Dan Guya Fawkesa. To je »dan državnega praznovanja in spomina na spodleteli poizkus Guya Fawkesa in drugih katoliških pristašev, da bi leta 1605 ubili kralja Jamesa I. in člane [angleške] vlade«. (A Dictionary of English Folklore)

  •  Dan neodvisnosti. V številnih državah je to »dan, namenjen javnim praznovanjem obletnice, povezane z začetkom neodvisnosti države«. (Merriam-Webster’s Unabridged Dictionary)

•   Ali je za to praznovanje značilno nebrzdano ali nemoralno vedenje?

   Svetopisemsko načelo: »V preteklosti ste namreč dovolj dolgo ravnali po volji narodov, ko ste živeli v razpuščenosti, poželenjih, prekomernem uživanju vina, divjih zabavah, tekmovanjih v pitju in nezakonitem malikovanju.« (1. Petrovo 4:3)

   Jehovove priče v skladu s tem načelom ne sodelujemo pri praznikih, za katere so značilni prekomerno pitje in divje zabave. Radi se družimo s prijatelji in če se odločimo za to, da bomo pili alkohol, to delamo zmerno. Po svojih najboljših močeh se trudimo upoštevati naslednji svetopisemski nasvet: »Če torej jeste, pijete ali delate kar koli drugega, vse delajte Bogu v slavo.« (1. Korinčanom 10:31)

   Zato Jehovove priče ne sodelujemo v karnevalih ali podobnih praznovanjih, ki spodbujajo k nespodobnemu vedenju, ki ga Sveto pismo obsoja. Sem spada tudi judovski praznik purim. Ljudje so se ob tem prazniku dolgo spominjali rešitve Judov v petem stoletju pr. n. št. Vendar bi lahko ta praznik sedaj »ohlapno, vendar ustrezno opisali kot judovsko različico pustnega karnevala«, kot to piše v knjigi Essential Judaism. Za številne veseljake to med drugim pomeni, da »se oblečejo v kostum (pogosto se moški oblečejo v ženska oblačila), se razuzdano vedejo, prekomerno pijejo in se bučno zabavajo«.

 Da. Sveto pismo nas uči, naj ljubimo in spoštujemo vse svoje družinske člane, ne glede na to, kaj verujejo. (1. Petrovo 3:1, 2, 7) Ko posameznik, ki postane Jehovova priča, neha praznovati določene praznike, so lahko nekateri njegovi sorodniki vznemirjeni, prizadeti ali se celo počutijo izdane. Zato se trudimo, da svojim sorodnikom zagotovimo, da jih imamo radi, jim obzirno razložimo razloge za svojo odločitev in jih obiščemo ob drugih priložnostih.

 Ne. Verjamemo, da se mora vsak sam odločiti, kaj bo storil. (Jozue 24:15) Jehovove priče izkazujemo »čast vsakršnim ljudem«, ne glede na to, kateri religiji pripadajo. (1. Petrovo 2:17)