Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

Eskê tenengo tâ tënë aga ngbene ye awe?

Eskê tenengo tâ tënë aga ngbene ye awe?

 Eskê mo bâ so ayeke ngangu ti hinga popo ti ye so ayeke tâ tënë nga na tënë ti mvene? Laso, azo aluti mingi na ndö ti atënë so agbu bê ti ala nga na apensé ti ala, ahon ti luti na ndö ti ye so ayeke tâ ye. Laso, na yâ ti dunia kue, mingi ti azo apensé so tâ tënë ayeke dä encore ape.

 Tënë so ayeke mbeni fini tënë ape. A sara ngu 2 000 tongaso awe, Ponce Pilate, so ayeke mbeni gouverneur so ayeke Romain, ahunda tënë so na Jésus, lo tene: “Tâ tënë ayeke nyen?” (Jean 18:38). Atâa so Pilate aku lani ape ti tene Jésus akiri tënë na lo, me question ti lo ni ayeke important. Bible amû kiringo tënë so apeut ti dë bê ti mo, nga apeut ti aidé mo ti hinga tënë so ayeke tâ tënë nga na atënë ti mvene so ayeke na yâ ti dunia so, so asara si li ti azo aga kirikiri.

Eskê tâ tënë ayeke même dä la?

 En, a yeke dä. Bible asara kua na tënë “tâ tënë” ti sara tënë ti mbeni ye so ayeke vrai ye nga so ayeke na lege ni. A fa so tâ tënë alondo na Jéhovah a Nzapa, nga a iri lo “Nzapa ti tâ tënë”. (Psaume 31:5). A yeke wara na yâ ti Bible atâ tënë so alondo na Nzapa, nga a haka tâ tënë ni na mbeni lumière so apeut ti fa lege na e na yâ ti dunia, so aye ni asara si li ti azo aga kirikiri.—Psaume 43:3; Jean 17:17.

Tongana nyen la mo peut ti wara tâ tënë?

 Nzapa aye ti tene e yeda na atâ tënë ti Bible gï tongaso ape. Me, lo hunda na e ti sara kua na hingango ndo ti e ahon ti sara confiance na atënë ti bê ti e (aRomain 12:1). Lo ye ti tene e sara kua na ‘bibe ti e kue’ ti mû lege na e ti gi ti hinga lo nga ti ye lo, nga lo encouragé e ti tene e wani e gi ti bâ wala aye so e manda na yâ ti Bible ayeke tâ tënë.—Matthieu 22:37, 38; Kusala 17:11.

Tënë ti mvene alondo na zo wa?

 Bible atene so tënë ti mvene alondo na wato ti Nzapa, Satan Zabolo, so a iri lo “babâ ti mvene.” (Jean 8:44). Lo komanse lani ti tene mvene ni na Adam na Ève (Genèse 3:1-6, 13, 17-19; 5:5). Na depuis juska laso, Satan angbâ ti tene mvene na ndö ti Nzapa nga ti ba yâ ti tâ tënë.—Apocalypse 12:9.

Ngbanga ti nyen la atënë ti mvene amû ndo laso?

 Ngoi so e yeke dä, Bible airi ni “lâ ti nda ni,” Satan asara si atënë ti handa akiri amû yâ ti dunia mingi. Azo ayeke tene mvene mingi ti handa amba ti ala nga ti wara go na ndö ti ala (2 Timothée 3:1, 13). Atënë ti mvene ayeke nga mingi na yâ ti abungbi ti nzapa laso. Tongana ti so Bible atene lani kozo awe, azo ayeke mä “atënë so anzere na mê ti ala,” na ala soro ti “kanga ande mê ti ala na tâ tënë.”—2 Timothée 4:3, 4.

Ngbanga ti nyen la tâ tënë ayeke kota ye?

 Tâ tënë la asara si azo asara confiance na amba ti ala. Sân tâ tënë, yâ ti songo ti akamarade nga songo so ayeke na popo ti azo ayeke fâ. Bible atene so Nzapa aye ti tene vorongo so e voro na lo aluti na ndö ti tâ tënë. A tene: “Azo so ayeke voro [Nzapa] avoro lo na yingo nga na tâ tënë.” (Jean 4:24). Ti hinga tongana nyen la tâ tënë ti Bible apeut ti aidé mo ti hinga atënë ti mvene ti abungbi ti nzapa nga ti sigi na yâ ni, diko molongo ti a-article so mama-tene ni ayeke “Atënë ti mvene so asara si ambeni zo aye Nzapa ape.”

Ngbanga ti nyen la Nzapa aye ti tene mbi hinga tâ tënë?

 Nzapa aye ti tene mo sö kuâ, nga mo bezoin ti hinga tâ tënë na ndö ti lo (1 Timothée 2:4). Tongana mo manda ye na ndö ti andia ti Nzapa na ndö ti ye so ayeke na lege ni nga mo sara ye alingbi na ni na yâ ti gigi ti mo na mo ke aye ti sioni, a yeke sara si mo duti na kpengba songo na lo (Psaume 15:1, 2). Ti tene azo ahinga tâ tënë, Nzapa atokua lani Jésus na ndö ti sese. Nzapa aye ti tene e mû peko ti afango ye ti Jésus.—Matthieu 17:5; Jean 18:37.

Eskê Nzapa zi ande atënë ti mvene mbeni lâ?

 En. Nzapa ake azo so awara go na ndö ti amba ti ala na lege ti atënë ti handa. Lo mû zendo ti zi ande na ndö ti sese azo ti tenengo mvene (Psaume 5:6). Na temps so Nzapa ayeke sara ye so, lo yeke sara ande si zendo so lo mû aga tâ tënë: “Yanga so atene tâ tënë ayeke ngbâ lakue lakue.”—aProverbe 12:19.

a Jéhovah ayeke iri ti Nzapa (Psaume 83:18). Bâ article “Jéhovah ayeke zo wa?