Gue na tënë ti yâ ni

Bible atene nyen na ndö ti mungo jeûne?

Bible atene nyen na ndö ti mungo jeûne?

Kiringo tënë ti Bible

 Ândö, tongana mbeni zo amû jeûne ndali ti so mbeni nzoni raison la apusu lo ti sara ni, Nzapa ayeke yeda na ni. Me tongana raison ni ayeke nzoni ape, Nzapa ayeke yeda na ni ape. Me laso, Bible agbanzi na zo pëpe ti mû jeûne nga lo tene pëpe so a lingbi zo amû jeûne.

Ndali ti araison wa la ambeni zo so Bible asara tënë ti ala amû jeûne?

  •   Na ngoi so ala ye ti tene Nzapa amû maboko na ala nga lo fa lege na ala. Na ngoi so amolenge ti Israël ayeke na lege ti gue na Jérusalem, ala mû jeûne ti fa na Nzapa so ala ye ti tene lo aidé ala (Esdras 8:21-23). Na mbeni ngoi, Paul na Barnabas amû jeûne na ngoi so ala yeke zia lani ambeni zo ti sara kua ti ancien na yâ ti congrégation.​—Kusala 14:23.

  •   Na ngoi so ala ye ti zia li ti ala gï na ndö ti ye so bê ti Nzapa aye. Na peko ti batême ti lo, Jésus amû jeûne teti lango 40 ti leke terê ti lo ti sara ye so bê ti Nzapa aye na yâ ti kua ti lo ti fango tënë so lo ye ti komanse ti sara ni lani.​—Luc 4:1, 2.

  •   Na ngoi so ala ye ti fa biani so ala changé asioni sarango ye ti ala ti ândö awe. Jéhovah atene na prophète Joël ti tene na amolenge ti Israël so ake lani yanga ti lo: “Ala kiri na mbi na bê ti ala kue, na lege ti mungo jeûne, toto nga na dekongo ti vundu.”​—Joël 2:12-​15.

  •   Na ngoi ti Lango ti zingo siokpari. Na yâ ti Ndia so Nzapa amû na mara ti Israël, lo hunda na ala ti mû jeûne na ngoi ti Lango ti zingo siokpari so ayeke sara ni lani ngu oko oko a (Lévitique 16:29-31). Mungo jeûne ni so a yeke sara na ngoi ni so ayeke rappelé na amolenge ti Israël so ala yeke na siokpari na terê ti ala nga ala bezoin ti tene Nzapa apardonné ala.

Ambeni raison ti mungo jeûne so ayeke na lege ni ape

  •   Ti tene azo acraindre mo. Jésus atene lani so tënë ti mungo jeûne ayeke mbeni ye so abâ zo lo wani na Nzapa nga ayeke desizion ti zo oko oko.​—Matthieu 6:16-​18.

  •   Ti fa so mo la mo yeke zo ti mbilimbili. Ti mû jeûne ayeke sara pëpe si mbeni zo aga kota mingi na lê ti Nzapa ahon amba ti lo.​—Luc 18:​9-​14.

  •   Ti kanga ndö ti asiokpari so zo angbâ ti sara (Ésaïe 58:3, 4). Jeûne so mbeni zo amû ayeke nzere na Nzapa gï tongana lo mä yanga nga lo fa na bê ti lo kue so lo regretté afaute so lo sara.

  •   Ti sara ni gï ngbanga ti so na bungbi ti nzapa ti mo a hunda na mo ti sara ni (Ésaïe 58:​5-​7). Nzapa ayeke tongana mbeni babâ so ayeke nzere na lo ape tongana amolenge ti lo aye lo gï ndali ti so ayeke ye so ala doit ti sara, so alondo nga na bê ti ala ape.

Eskê aChrétien adoit gï ti mû jeûne?

 Ên-ën. Lani, Nzapa ahunda na azo ti Israël ti mû jeûne na Lango ti zingo siokpari, me na peko ti so Jésus azi ti fani oko biani biani siokpari ti azo so achangé bê ti ala, Nzapa azi lango ni so (aHébreu 9:24-26; 1 Pierre 3:18). A-Chrétien ayeke encore na gbe ti Ndia ti Moïse ape, so Lango ti zingo siokpari ayeke na yâ ni (aRomain 10:4; aColossien 2:13, 14). Me, a yeke na Chrétien oko oko ti bâ wala lo peut ti mû jeûne wala pëpe.​—aRomain 14:1-4.

 A-Chrétien ahinga so tënë ti mungo jeûne la ayeke kota ye na yâ ti vorongo so ala yeke voro na Nzapa ape. Bible atene lâ oko ape so tongana zo amû jeûne lo yeke duti na ngia. Nde na so, a hinga atâ Chrétien na ngia so ala yeke na ni, so ayeke mbeni sarango ye ti terê ti Jéhovah so ayeke “Nzapa so ayeke na ngia”.​—1 Timothée 1:11; Zo-ti-fa-tene 3:12, 13; aGalate 5:22.

Aye so azo atene na ndö ti tënë so Bible atene na ndö ti mungo jeûne

 Aye so azo atene: Bazengele Paul ahunda na aChrétien so asara mariage ti mû jeûne.​—1 aCorinthien 7:5, Bible du Roi Jacques.

 Tâ tënë ni: A yeke wara pëpe tënë ti mungo jeûne na yâ ti angbene kugbe-mbeti ti Bible na 1 aCorinthien 7:5. b Na bango ni, azo so akiri asû peko ti Bible la ayôro tënë ti mungo jeûne na yâ ni, ala sara ni gï pëpe na yâ ti versê ni so me ala yôro ni nga na yâ ti Matthieu 17:21; Marc 9:29 nga na Kusala 10:30. A yeke wara pëpe tënë ni so na yâ ti mingi ti atraduction ti Bible.

 Aye so azo atene: A lingbi aChrétien amû jeûne ti dabe ti ala na jeûne so Jésus amû lani na yâ ti benyama teti lango 40 na peko ti batême ti lo.

 Tâ tënë ni: Jésus ahunda lâ oko ye tongaso ape, nga mbeni versê ti Bible oko afa ape so akozo Chrétien ayeke amû mara ti jeûne ni so lani. c

 Aye so azo atene: A lingbi aChrétien amû jeûne tongana ala yeke dabe ti ala na kuâ ti Jésus.

 Tâ tënë ni: Jésus ahunda pëpe na adisciple ti lo ti mû jeûne na ngoi so ala yeke dabe ti ala na kuâ ti lo (Luc 22:14-18). So Jésus atene lani so adisciple ti lo ayeke mû jeûne tongana lo kui, a yeke mbeni ndia la lo zia na sese so ape; lo fa gï ye so ayeke gue ti passé (Matthieu 9:15). Bible ahunda na aChrétien so nzara asara ala ti te kobe na yanga-da kozo si ala sara bungbi ti Dango bê na kuâ ti Jésus.​—1 aCorinthien 11:33, 34.

a Nzapa atene lani na amolenge ti Israël atene so a lingbi ‘ala sara pasi na terê ti ala wani’ wala “a lingbi ala gbanzi âme ti ala na ambeni ye” na ngoi ti Lango ti zingo siokpari (Lévitique 16:29, 31, La Sainte Bible en sango). Tënë ni so aye ti sara tënë ti mungo jeûne (Ésaïe 58:3). Mbeni traduction ti Bible (Contemporary English Version) atene ti lo tënë ni so tongaso: “A lingbi ala ke ti te kobe ti fa vundu ti bê ti ala ndali ti siokpari so ala sara.”

b Bâ buku so Bruce M. Metzger asigi na ni so ayeke na anglais (A Textual Commentary on the Greek New Testament), Ota Édition ni, lembeti 554.

c Mbeni bakari (New Catholic Encyclopedia) atene tënë so ti fa tongana nyen la tënë ti carême abâ gigi: ‘Ti londo na ngoi ti akozo Chrétien ti si na ngu 300, ngoi ti mungo jeûne so a yeke sara ni kozo na matanga ti Pâque [aPâque] ayeke hon yenga oko ape; mingi ni a yeke ninga lango oko wala use tongaso. . . . A yeke lani na ngoi ti bungbi so akota zo ti eglize asara na Nicée (na ngu 325) la ti kozo ni a komanse ti sara tënë ti mungo jeûne ti lango 40, atâa so ambeni wandara adë kite so tënë ni so abâ tënë ti carême ape.’​—New Catholic Encyclopedia, Use édition ni, Volume 8, lembeti 468.