Gue na tënë ti yâ ni

Bible atene nyen na ndö ti akobela so amû ndö ti sese kue?

Bible atene nyen na ndö ti akobela so amû ndö ti sese kue?

Kiringo tënë ti Bible

 Bible atene kozo awe so na lâ ti nda ni asioni kobela ayeke mû ndo, so na popo ni a yeke wara akobela so apeut ti mû ndo na loro (Luc 21:11). Asioni kobela ni so amû ndo so ayeke punition ti Nzapa ape. Me, a yeke nzoni ti hinga so fafadeso Nzapa ayeke sara ande kua na Royaume ti lo ti ga ti zi akpale ti kobela kue, so tënë ti asioni kobela so amû ndo ayeke nga na popo ni.

 Eskê Bible afa kozo awe so mbeni lâ asioni kobela so ayeke mû ndö ti sese kue ayeke si?

 Na yâ ti Bible, a fa pëpe iri ti ambeni sioni kobela so ayeke mû ndö ti sese kue, na tapande COVID-19, SIDA nga na grippe espagnole. Me Bible asara tënë ti “asioni kobela so amû ndo” nga na ‘asioni kobela ti fango zo.’ (Luc 21:11; Apocalypse 6:8). Me aye ni so ayeke na popo ti aye so afa so e yeke “na lâ ti nda ni,” so a ye nga ti sara tënë ti ngoi so ague juska na hunzingo ti aye ti ngoi so.—2 Timothée 3:1; Matthieu 24:3.

 Eskê asi déjà awe so Nzapa apunir azo na lege ti kobela?

 Bible afa tapande ti ambeni ye so asi so na ngoi ni Nzapa apunir azo na lege ti kobela. Na tapande, lo sara lani si buruma agbu ambeni zo (Nombre 12:1-16; 2 aGbia 5:20-27; 2 Chronique 26:16-21). Me, a yeke aye so ayeke si ka lakue lakue ape, na a yeke pëpe asioni kobela so amû ndö ti sese kue so ayeke fâ azo senge senge. Ye so Nzapa asara lani so ayeke ti punir ambilimbili zo so asara kpengba-li na lo.

 Eskê asioni kobela so ayeke mû ndö ti sese laso ayeke punition ti Nzapa?

 Ên-ën. Ambeni zo atene so Nzapa ayeke sara kua na asioni kobela so ayeke mû ndö ti sese kue wala ambeni kobela ti punir azo. Me, a yeke ye so Bible afa la ape. E tene tongaso ngbanga ti nyen?

 Kozoni, ambeni wakua ti Nzapa ti ândö nga na ti laso atï kobela. Na tapande, Timothée so ayeke mbeni wakua ti Nzapa ti ândö ayeke lani na mbeni ‘kobela so ayeke sara lo lakue.’ (1 Timothée 5:23). Me Bible atene ape so ye ni so asi na lo lani so aye ti fa so Nzapa ake lo awe. Legeoko nga laso, ambeni wakua be-ta-zo ti Nzapa ayeke tï kobela wala a yeke wara ambeni kobela na terê ti ala. Mingi ni, a yeke aye so zo aku terê ti lo na ni ape la asi na azo ni so.—Zo-ti-fa-tene 9:11.

 Me na mbeni mbage, Bible afa so ngoi so Nzapa aleke ti punir azo ti sioni ade ti lingbi ape. Ngoi so e yeke dä ayeke “mbeni lango ti salut”, so ti tene, mbeni ngoi so Nzapa ayeke tisa azo kue ti ga kamarade ti lo tongaso si a sö ala ande (2 aCorinthien 6:2). Mbeni lege so lo yeke tisa na azo ayeke na lege ti kua ti fango “nzoni tënë ti Royaume”, so a yeke sara ni na ndö ti sese kue.​—Matthieu 24:14.

 Eskê mbeni lâ akobela so ayeke mû ndö ti sese kue ayeke hunzi ande?

 En. Bible atene kozo awe so na yâ ti angoi so ayeke ga terê ti zo ayeke son encore ape. Na gbe ti komandema ti Royaume ti Nzapa, lo yeke zi ande akobela kue (Ésaïe 33:24; 35:5, 6). Lo yeke zi ande pasi, angangu douleur nga na kuâ (Apocalypse 21:4). Lo yeke zingo ande azo so akui ti tene ala kiri ala duti na fini na ndö ti sese na nzoni seni na yâ ti paradis.—Psaume 37:29; Kusala 24:15.

 Aversê ti Bible na ndö ti kobela

 Matthieu 4:23: “Jésus atambela na yâ ti sese ti Galilée kue. Lo fa ye na yâ ti asynagogue ti ala nga lo fa nzoni tënë ti Royaume. Na popo ti azo ni, lo sava mara ti akobela nde nde kue nga na ambage ti terê nde nde kue so abuba.”

 Nda ti versê ni: Amiracle so Jésus asara lani ayeke gï kete yanga ti ye so Royaume ti Nzapa ayeke ga fafadeso ti sara ndali ti azo kue.

 Luc 21:11: “Asioni kobela so amû ndo.”

 Nda ti versê ni: Akobela so ayeke mû ndo na loro ayeke na popo ti aye so afa so e yeke na lâ ti nda ni.

 Apocalypse 6:8: “Bâ, mbeni mbarata so terê ti lo akpa ti nyama so kobela asara lo! Iri ti zo so aduti na ndö ti mbarata ni ayeke Kuâ. Dû ti kuâ ayeke mû peko ti lo nduru nduru. Na a mû na ala komandema . . . ti fâ azo . . . na sioni kobela ti fango zo.”

 Nda ti versê ni: Prophétie ti azo ti kpengo na mbarata osio so a sara tënë ni na Apocalypse aye ti fa so na ngoi ti e asioni kobela so ayeke mû ndö ti sese kue ayeke duti dä.