5 LEKCIJA
So o Del kamel te kerel prekal e phuv?
1) Soske o Del stvorindžas e phuv?
O Jehovas stvorindžas e phuv, hoj pre late te dživen o manuša. O Adam the e Eva, na sas stvorimen, hoj te dživen peskre čhavenca andro ňebos. O Del stvorindžas o ňebos, hoj ode te dživen o aňjela. (Jób 38:4, 7) O Del le Adam thodžas pro igen šukar than, andro rajos zahrada Eden. (1. Mojžišova 2:15–17) O Adam peskre čhavenca šaj dživenas pre phuv bachtales bijo meriben pro furt. Pregenen Žalmy 37:29; 115:16.
O rajos sas ča andre zahrada Eden. O Adam la Evaha the peskre čhavenca majinde polokes te zalel caľi phuv, te starinel pes pal late the te kerel o rajos pre calo svetos. (1. Mojžišova 1:28) E phuv na ela šoha zňičimen. Ela furt o than, kaj o manuša dživena. Pregenen Žalmy 104:5.
Dikh o videjo Soske o Del kerďa e phuv?
2) Soske nane akana la phuvatar o rajos?
Adam the e Eva na šunde le Devles, vašoda len o Jehovas andal e zahrada Eden tradňa avri. Ňiko manušendar našťi kerel pre calo svetos šukar rajos. E Biblija phenel: E phuv sas diňi andro vast le nalačhe manušenge. (Jób 9:24) Pregenen 1. Mojžišova 3:23, 24.
O Jehovas na omukhľa olestar, so kamľa te kerel le manušenca. Hino všemohuco, te vareso phenel the ada kerel. (Izaiáš 45:18) Kerla ada, hoj o manuša te dživen pale avka, sar šaj džidžilahas perša manuša te šundahas le Devles. Pregenen Žalmy 37:11, 34.
3) Sar ela o rajos pale kerdo?
Ježišoskri vlada kerla la phuvatar pale o rajos. Sar ada kerla? O Ježiš ľidžala peskre aňjelen a jekhetane zňičinena le Devleskre ňeprijaťeľen andro mariben, so pes vičinel Armagedon. Paľis o Ježiš sphandela le Benges a čhivla andre bertena pro 1000 berš. Manuša, so služinen le Devleske, o Armagedon predživena, bo kerena oda, so lenge phenela o Ježiš a ov len chraňinela. Paľis dživena pro furt andro rajos pre phuv. Pregenen Zjavenie 20:1–3; 21:3, 4.
4) Kana skončinla pharipen the trapišagos?
Kana o Del ukončinla bengeskro nalačhipen? O Ježiš sikadžas, sar sprindžaraha, hoj o koňec hin pašes. Akana dikhas ajso baro nalačhipen, hoj o manuša šaj žňičinen jekh avres pre calo svetos. Ada sikavel, hoj dživas imar pašes paš o koňec kale nalačhipnaske. Pregenen Matúš 24:3, 7–14, 21, 22.
O Ježiš vladňinla 1000 berš andro ňebos a ukončinla savoro pharipen the trapišagos pal e phuv. (Izaiáš 9:6, 7; 11:9) O Ježiš na ela ča o kraľis, ale služinela mek sar veľkňazos a khosela tele o bini olendar, so andal calo jilo kamen le Devles. O Del prekal o Ježiš odčhivla nasvaľibena, e dukh the o meriben. Pregenen Izaiáš 25:8; 33:24.
5) Ko dživela andro rajos, so ela pale ade pre phuv?
Andro kher, kaj pes zdžan Jehovaskre svedki, dikhena le manušen, so kamen le Devles andal calo jilo a keren oda, so leske hin pre dzeka.
Andro rajos ena manuša, so dživen avka, sar kamel o Del. (1. Jána 2:17) O Ježiš bičhadžas olen, so les šunen, hoj te sikaven lačhejileskre manušen, sar te avel le Devleske pre dzeka. Akana o Jehovas sikavel milijoni manušen, sar te dživel andro rajos. (Sofoniáš 2:3) Andro khera kaj pes zdžan Jehovaskre svedki, o nipi sikhľon, sar te ačhel feder rom, dad, romňi the daj. O čhave, e daj o dad služinen jekhetane le Devleske the sikhľon, sar len šaj el chasna le lačhe hirostar. Pregenen Micheáš 4:1–4.
